6. SKUPŠČINA GZDBK

Zahtevno, a kljub temu uspešno leto

MINULO LETO JE BILO ZAHTEVNO. FINANČNE RAZMERE SO BILE TEŽKE, A JE GOSPODARSKI ZBORNICI DOLENJSKE IN BELE KRAJINE (GZDBK) Z DOBRIM PROGRAMOM DELA IN VSEBINAMI, KI SO IZRAŽALE POTREBE ČLANOV, TER ZAVZETIM DELOM VSEH – ČLANOV ORGANOV ZBORNICE IN ZAPOSLENIH NA ZBORNICI – USPELO. ZBORNICA JE OHRANILA ŠTEVILO ČLANOV. PRIHODKI ČLANARIN SO NIŽJI, SKUPNI PRIHODKI PA VIŠJI ZA 11,9 ODSTOTKA, IN SICER NA RAČUN PROJEKTOV. ČLANI ZBORNICE SO NAJUGLEDNEJŠE GOSPODARSKE DRUŽBE V REGIJI, KAR ZAGOTAVLJA REPREZENTATIVNOST V OKOLJU IN HKRATI NALAGA VELIKO ODGOVORNOST.

Uspeh št. 15

Predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Jože Colarič je uvodoma povedal, da smo se tudi v minulem letu soočili z nadaljevanjem zaostrenih gospodarskih razmer. Nizka gospodarska dejavnost v Sloveniji se je nadaljevala, realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je upadal v drugi polovici leta. Občutno se je zmanjšala tudi vrednost opravljenih gradbenih del, in sicer v vseh segmentih gradbeništva, aktivnost pa je padla na najnižjo raven v času krize. Upadanje kreditne aktivnosti se je oktobra in novembra lani sicer nekoliko umirilo, razmere na področju financiranja bank pa so se še zaostrile. Predsednik je poudaril tudi, da so razmere v naši regiji še vedno manj problematične, kot smo jim bili priča v bližnji in daljni okolici.

Upravni odbor je imel lani pet rednih, dve korespondenčni in eno izredno sejo, na katerih so imenovali člane v Strateški svet za malo gospodarstvo in podjetništvo, v Strateški svet za regionalni razvoj, v Strateški svet za tehnološko politiko, v Strateški svet za politiko energije in podnebne spremembe ter v Strateški svet za politiko varstva okolja. Potrdili so dogovor s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi in sprejeli Kodeks etike Združenja Manager. Soglašali so z vstopom GZDBK v skupno podjetje v okviru projekta Farma GRS in v okviru projekta RC In.medica. Imenovali so člane Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije. Seznanili so se z informacijo o daljnovodu Bršljin–Gotna vas, s poslovanjem regijskega gospodarstva v letu 2010 in se srečali s predstavniki GZDBK v različnih ustanovah. Imenovali so člana za Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Veliko časa so posvetili zaostrenim gospodarskim razmeram. Na izredni seji so dobili informacijo o napovedanih spremembah v podjetju Secop kompresorji. Zaradi odhoda direktorja na novo delovno mesto so imenovali novega direktorja GZDBK.

GZDBK je pozorno spremljal razmere v posameznih dejavnostih in tudi z nasveti pomagal članom. Dajal je pobude za izboljšanje pogojev poslovanja ter izboljšanje infrastrukture. Zaradi težjih razmer poslovanja članov je zbornica organizirala še več brezplačnih izobraževanj. Direktor Tomaž Kordiš je povedal, da je na izobraževalnem področju zbornica izvedla 75 seminarjev in delavnic, kar je 17 odstotkov več od predhodnega leta. Od tega je bilo 49 seminarjev in delavnic za člane zbornice brezplačnih, kar je 22,5 odstotka več kot 2010. Izobraževanj se je udeležilo 1531 udeležencev. Poleg tega je bilo izvedenih še več kot 50 odprtih dogodkov za člane, kot so okrogle mize, posveti, zbori sekcij in druga strokovna srečanja, ki se jih je udeležilo več kot 1700 udeležencev.

V okviru šestih sekcij, ki delujejo na GZDBK, so bili izvedeni številni odmevnejši dogodki, kot so posveti, dnevi sekcij, podelitev priznanj za inovacije ter podelitev nagrade za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri. Nekatere dogodke je GZDBK izvedla v soorganizaciji z Zavodom za zaposlovanje, Fakulteto za informacijske študije, Društvom za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine, Društvom ekonomistov Novo mesto in drugimi, s čimer je Tomaž Kordiš poudaril odprtost zbornice za sodelovanje. Izpostavil je nagrado – priznanje za širjenje kulture kakovosti, ki ga je Slovensko združenje za kakovost in odličnost podelilo Sekciji za kakovost in inovativnost GZDBK. V minulem letu so izšle štiri številke glasila Uspeh. Osrednja tema posamezne številke je bila namenjena razmišljanju o industrijskem oblikovanju, odličnosti posameznika, intelektualnem kapitalu in družinskih podjetjih. V svojem poročilu je direktor GZDBK izpostavil največji projekt zbornice – KoCKE (Kompetenčni center kemijske industrije), pri katerem sodelujejo skupaj z Združenjem kemijske industrije in več kot dvajsetimi drugimi partnerji. Zbornica izvaja projekt POZA, ki vsebuje sklop izobraževalno-vzgojnih dejavnosti o preprečevanju, obvladovanju in zmanjševanju absentizma in je namenjen tako delodajalcem kot tudi delavcem. Zbornica se je pridružila pobudi čezmejnega e-sodelovanja v podonavski e-regiji s prototipom e-računa, kot podpornik pa sodeluje še pri nekaterih drugih prototipih. Zbornica je nadaljevala s Projektom POT (Pomagajmo Odkrivati Talente), ki sta se mu v letu 2011 pridružila tudi Gimnazija Novo mesto in Šolski center Novo mesto. V lanskem letu so se skupaj s člani vnovič udeležili sejma Moje delo in se prvič udeležili sejma Informativa, na katerem so se pod okriljem GZDBK skupaj predstavili novomeške fakultete in visokošolski zavodi.

Zbornica je lani uspela povečati prihodke in je zabeležila presežek prihodkov nad odhodki. Prejeta sredstva iz naslova članarin, izdajanja javnih listin in izobraževanj so upadli, ta izpad pa so nadomestili s prihodki od projektov.

Tudi v prihodnje bo GZDBK veliko pozornosti namenila odprtosti delovanja, povezovanju in sodelovanju z drugimi ustanovami, zbornicami in združenji v širši regiji. V sklopu zastopanja stališč se bo zbornica zavzemala za čimprejšnji začetek izgradnje 3. razvojne osi, za izboljšanje zanesljivosti elektroenergetske oskrbe, za razvoj visokošolskega prostora in ustanovitev Univerze Novo mesto ter za administrativno in davčno razbremenitev gospodarstva. Sekcije bodo nadaljevale s svojim delom, vsaka bo organizirala izobraževanja, vsaj en posvet ter pripravila pet sej na leto. Na področju izobraževanj  pripravljajo podoben obseg dogodkov, vsaj tretjina jih bo za člane brezplačna, nekatera med njimi pa bodo namenjena izključno članom zbornice. Da bi spodbudili inovacijsko dejavnost na Dolenjskem in v Beli krajini, povečali konkurenčnost gospodarstva regije in omogočili predstavitev inovacijskih dosežkov, ki so rezultat domačega znanja, pa GZDBK tudi letos nadaljuje z razpisom za najboljšo inovacijo.

Na skupščini je bilo prisotnih 20 224 od 38 538 glasov oziroma 52,48 odstotka vseh glasov. Prisotni so soglasno sprejeli lansko letno poročilo in letošnji program dela ter finančni načrt. Soglasno so sprejeli predlog višine članarine. Članarina bo tudi v letu 2012 ostala nespremenjena.

NA KONCU SO PRISOTNI POTRDILI ŠE PREDLOG VIŠINE ČLANARIN ZA LETO 2012, KI OSTAJAJO ENAKE KOT VSA LETA DO SEDAJ:

Peter Ivančič, Tiskarna Novo mesto, d. d.

Zbornica je organizacija, pri kateri že ime pove, da je gospodarska. Naše podjetje deluje v gospodarskem sektorju in smo tako povezani. Ocenjujem, da zbornico vodijo sposobni ljudje, in vidim skupen interes v tem, da smo skupaj močnejši. Zbornica je odprta za predloge članov in prisluhne potrebam, ki jih izražamo. Predvsem bi izpostavil izobraževanja, ki jih je v okviru zbornice moč izvesti bolj učinkovito in z nižjimi sredstvi. Izobraževanje in kakovostno kadrovanje sta med najpomembnejšimi dejavniki v podjetju in tu izkoriščamo prednosti, ki nam jih prinaša članstvo v zbornici.

Andrej Baškovič, Treves, d. o. o.

Za članstvo v GZDBK smo se odločili, ker smo tuje podjetje v Sloveniji in je se nam je zdelo pomembno, da na neki način vračamo lokalni skupnosti. Prednost vidimo predvsem v povezovanju z ostalimi gospodarskimi subjekti, ker smo sorazmerno neznano podjetje. Razlog je v tem, da delamo za znanega kupca in nimamo potrebe po oglaševanju ali pojavljanju na internetu, kljub temu pa želimo biti vpeti v delovanje regionalnega gospodarstva. Delovanje zbornice ocenjujem za zgledno in jo vidim kot eno dejavnejših v Sloveniji.

Kristina Tratar, Kristina Tratar, s. p.

Prednosti članstva zbornice vidim v delovanju v Sekciji računovodskih servisov. Ta sekcija je uspela, računovodje smo se med seboj povezali. Res je, da nas malo sodeluje, vendar se s temi redno srečujemo in se med seboj pogovarjamo. Zbornica nas je povezala, prisluhne našim težavam, pripravlja aktualne seminarje in odgovarja na naša vprašanja. Prednost vidim tudi v tem, da je samostojna regionalna zbornica, ki deluje neodvisno od ostalih. Ima več posluha za manjša podjetja in je bolj dostopna. Vendar pa je od nas članov odvisno, koliko sodelujemo in koliko uporabljamo storitve, ki jih nudi zbornica.

Irena Vide, Televizija Novo mesto, d. o. o.

Za našo medijsko hišo, ki je osrednja regionalna televizija v Sloveniji, je delovanje regionalne zbornice izjemno pomembno. Poudarila bi sodelovanje našega medija z zbornico, ki je dobro. To se je izkazalo predvsem pri projektu 500. gospodarske oddaje, pri kateri smo skupaj z GZDBK opozorili na problem izgradnje zadnjega kraka avtoceste. Takrat smo združili moči in pripravili okroglo mizo na temo delovanja zbornice v naši regiji in o vitalnem pomenu dokončanja avtoceste. V prihodnje si želim še več tovrstnega sodelovanja, ki bi bilo ciljno usmerjeno, in ocenjujem, da bi s tem lahko dosegli še več. 

Nazaj