Sekcije - Peter Geršič
Računalništvo v oblaku prihaja tudi nad Dolenjsko in Belo krajino
5. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov je potekal pod oblaki, saj je bila osrednja tema posveta povezana predvsem z računalništvom v oblaku in vprašanji, ki se ob tej novi usmeritvi informacijskih tehnologij (IT) pojavljajo. So torej ti računalniški oblaki nevihtni ali napovedujejo lepše vreme za podjetja in IT oddelke?
Uspeh št. 16
Prav je, da že na začetku pojasnimo, o čem govorimo, ko v isti sapi omenjamo računalništvo in vremenske pojave. Računalništvo v oblaku lahko sicer definiramo na različne načine, vendar je njihova skupna točka, da gre za storitve programske opreme, shrambe in dostopa do podatkov, ki od končnega uporabnika ne zahtevajo ne fizične lokacije in ne postavljanja sistemov, ki zagotavljajo storitve. Računalništvo se »fizično« torej dogaja nekje na oddaljeni lokaciji (v oblaku), uporabniki pa ga na ta ali oni način uporabljajo kot storitev.
Novi koncepti naj bi uporabnikom omogočali številne prednosti, zato je računalništvo v oblaku zadnja leta tudi tako popularno. Zagovorniki pristopa takšne IT vidijo prednosti na mnogih poljih – od zmanjševanja potreb po začetnih naložbah v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, nižanja stroškov, lažjega in hitrejšega vstopa na trg, prilagajanja njihovim potrebam in tudi pojav novih poslovnih modelov ter plačevanja glede na porabo. Vse to pomeni, da se podjetja lahko posvetijo svoji osnovni dejavnosti, IT pa prepustijo ponudniku, ki je stroškovno učinkovit, prilagodljiv in tudi deluje prek ekonomije obsega. Drži, da je logika podobna, kot pri npr. zagotavljanju električne energije, pri čemer imajo podjetja le redko svojo elektrarno, saj to storitev zelo enostavno najamejo in plačujejo glede na porabo. Atraktivnost takšnega videnja informacijskih tehnologij je danes še toliko večja, saj se soočamo z obdobjem precejšnje gospodarske negotovosti, ki predstavlja velik pritisk tudi na obvladovanje IT investicij. Kljub vsem prednostim oblaka pa se porajajo tehnična, pravna in druga vprašanja – kje so podatki v tem »oblaku«, kdo je njihov lastnik, kako je z varnostjo, kdo zagotavlja, da ne bodo podatki odtekli h konkurenci, in podobno.
Odgovori na naštete dileme nikoli niso enostavni, saj se je na prvem mestu treba zavedati, da vsaka nova tehnološka rešitev vedno prinaša tudi določena tveganja ali neznanke, ki jih morajo upoštevati predvsem tisti, ki se prvi podajajo na njihovo pot. Takšnih, ki želijo biti prvi, je očitno kar nekaj, saj so udeleženci posveta praktično do zadnjega kotička napolnili dvorano v Hotelu Balnea v Dolenjskih Toplicah, kar tudi govori o atraktivnosti tokratne teme posveta.
Ali za oblaki sije sonce?
Uvodoma je bil bržkone na mestu poudarek, da smo morda preveč zagledani v tehnične vidike in novosti računalništva v oblaku, saj bi morali tehnologijo vedno upoštevati kot orodje, ki mora prispevati k boljšemu ali učinkovitejšemu poslovanju. Ob vsem navdušenju nad novostmi torej ne smemo pozabiti, da so te hitro lahko same sebi namen, če ne razumemo, čemu so sploh namenjene in kakšne potrebe izpolnjujejo. Naj bo računalništvo mobilno ali takšno v oblaku, v poslovnem smislu moramo vedno vedeti, kakšne poslovne cilje zasledujemo z njegovo uporabo.
Morda je tudi zato koristno in praktično izzvenel prvi del predavanj na posvetu, saj je vrsta strokovnjakov izpostavila predvsem pravne ter varnostne zadrege, ki jih lahko srečamo pri računalništvu v oblaku. Tomaž Bratuša je navedel kar deset zapovedi, ki bi jih lahko povzeli z mislijo »bodimo previdni, ko smo še lahko, upoštevajmo pravne norme, preverimo ponudnike in načrtujmo za primer, da bo šlo kar narobe«, ter zaokrožili z zadnjo zapovedjo, ki narekuje, da jajc nikoli ne dajemo v eno košaro. Razumno in premišljeno, kot bi morali pravzaprav vedno ravnati pri takšnih vprašanjih, saj sta presoja in načrtovanje pomembna, tudi če nevarnosti v resnici (ali statistično gledano) ni. O pravnih vprašanjih shranjevanja podatkov v oblakih je nadaljeval tudi Marjan Potočnik, ki je predvsem ugotovil, da marsikateri pravni vidik ni pripravljen na računalništvo v oblaku, saj zakonodaja na mnogih področjih preprosto ne sledi razvoju tehnologij. Kje so podatki, čigavi so in kdo je za njih odgovoren, so mnogokrat resna vprašanja, na katera (še) nimamo pravega odgovora. Kar pa ne pomeni, da jih kmalu ne bomo imeli, saj smo v nadaljevanju izvedeli več o projektu CLASS ali Cloud Assisted Services, ki ga je predstavil Dalibor Baškovč in razkril, da je tudi v Sloveniji že vrsta podjetij, ki razvoj stavijo ravno na računalništvo v oblaku in tudi na ta način orjejo ledino, odkrivajo čeri ter pripravljajo konkretne inovativne izdelke na tej tehnološki osnovi. Tej tematiki lahko pridružimo tudi predavanje Roka Jermana iz podjetja Sophos s konkretnimi rešitvami in postopki, kako zaščititi podatke in dostop do njih, če smo se za uporabo oblaka odločili. Skratka, informacijska industrija se je odzvala tudi na nejasnosti in varnostne grožnje ter ponuja ustrezne rešitve za specifične zahteve. Zaključimo lahko, da je zaščita podatkov pomembna natanko toliko, kolikor je verjetno, da želi nekdo vdreti v vaš sistem, pri čemer se torej računalništvo v oblaku od drugih pristopov k informacijskim tehnologijam prav nič ne razlikuje.
Računalništvo v oblaku tudi v strategijah slovenskih podjetij
Če je bil del posveta v znamenju vprašanja, kaj je možno in kaj ne ter kje so ovire, smo bili v nadaljevanju priča tudi konkretnim izdelkom in idejam računalništva v oblaku, ki že iščejo svoj prostor na trgu. Izdelek mSef je na primer rešitev shranjevanja podatkov v oblaku, ki jo je razvilo podjetje Mikrografija. Sandi Rožman, ki je ta sef podatkov v oblaku podrobneje opisal, je poudaril, da je storitev mSef registrirana, ima potrjena notranja pravila in je tudi v postopku akreditacije pri državnem arhivu. S podobnim sporočilom je razvoj standardov CMIS na področju ECM storitev v oblaku predstavil Renato Rjavec iz Infotehne, ki ugotavlja, da se ECM industrija enostavno ni mogla izogniti tej težnji in tako posledično vsi veliki in manjši igralci na trgu ponujajo bolj ali manj poln obseg storitev v oblaku. Nekateri so se celo odločili, da bodo priložnost nove paradigme računalništva izkoristili kot odskočno desko in ponujajo izključno storitve v oblaku. Matej Barbo, ki je predstavil projekt Sunshine, je z izvrstno idejo, kako omogočiti lažjo dostopnost do podatkov o malariji v najbolj odročnih krajih sveta, pokazal, da so meje oblaka predvsem naša domišljija in iznajdljivost.
Kako oblak vidi Google
Verjetno najbolj pričakovan del tokratnega posveta dolenjskih in belokranjskih informatikov je bilo predavanje gosta iz tujine Przemka Sienkiewicza, vodje enote za poslovne storitve za vzhodno Evropo in Rusijo podjetja Google. Google je v mnogih pogledih eno najbolj inovativnih podjetij na svetu, verjetno pa tudi vodilno na področju ponudbe storitev računalništva v oblaku. V sodobnem poslovnem okolju vidi Google nekaj trendov, ki odločilno vplivajo na poslovno uspešnost in so povezani tudi z informacijskimi tehnologijami. Gre predvsem za globalnost sodobnega poslovnega okolja, hitrost sprememb in ciklov v poslovanju ter nujnost sodelovanja med različnimi deli podjetja, skupinami itd. Przemek Sienkiewicz je zatrdil, da so ravno orodja računalništva v oblaku ključne rešitve, kako podpirati takšen sodoben način poslovanja, saj omogočijo delovno mesto brez omejitev in podpirajo sodelovanje, ki je lahko celo ključen element uspeha.
Morda bi zaključek posveta najlaže opisali z ugotovitvijo, da je računalništvo v oblaku tukaj, ne glede na vsa vprašanja in dileme, ki jih odpira. Najpomembnejše vprašanje, na katerega moramo odgovoriti v prihodnosti je le, kako ga bomo uporabili pri poslovnih priložnostih – z vso dolžno pozornostjo na spremembe, ki jih prinaša.
5. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov je bil 15. 3. 2012 v Dolenjskih Toplicah. Dogodek je organizirala Sekcija za informatiko GZDBK v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije. Posvet je omogočilo podjetje T-media, d. o. o.
