6. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov - Peter Geršič
Izzivi mobilnega poslovanja
Tudi letos je sekcija za informatiko pri GZDBK izpeljala svoj osrednji letni dogodek s tematiko, ki je tako aktualna, da je bil morda osrednji poudarek srečanja prav izmenjava dobrih praks med udeleženci, ki se jih je tokrat zbralo nekaj čez petdeset. Mobilno poslovanje ne pomeni toliko izziva v smislu prihodnjega razvoja tega področja informatike, ampak prinaša resna vprašanja tudi zato, ker praksa ponekod že krepko prehiteva teorijo.
Uspeh št. 20
Na pot skozi izzive mobilnega poslovanja je udeležence posveta pospremil uvodni predavatelj profesor dr. Janez Bešter z ljubljanske fakultete za elektrotehniko ter nakazal smer gibanja tehnološkega razvoja telekomunikacij ter interneta stvari. Opozoril je predvsem na težnje, ki so jih nato natančneje opredelili tudi drugi predavatelji, ter med njimi posebej izpostavil evolucijo mobilnih komunikacij, pri katerih stvari na glavo postavljajo tako širokopasovni dostop do spleta, izjemna rast zmogljivosti mobilnih naprav ter vedno bolj intenzivnoa mešanje poslovnega in zasebnega prostora. Res je, da danes v žepu nimamo več telefonov, ampak zmogljive računalnike, katerih ena od mnogih funkcij omogoča telefoniranje in ki so tako zmogljivi, kot so bili računalniki pred nekaj leti, ko so še kot velike škatle čepeli na naših mizah.
Internet stvari?
Janez Bešter je v drugem delu prikazal zdaj še tiho revolucijo »interneta stvari«, ki po njegovem mnenju predstavlja tretjo revolucijo interneta. Temu gibanju bi lahko rekli tudi »internet povsod okoli nas«, omogoča pa ga med drugim tudi poplava naprav, ki so med sabo povezane v spletu; teh naj bi bilo do leta 2020 kar 50 milijard. Ne tako oddaljenega leta 1985 je bilo takšnih le 2000! Z množenjem naprav se tako množijo tudi količine podatkov, omogočajo nove aplikacije ter odpirajo tako nove priložnosti kot tudi izzive za upravljalce v informatiki in poslovnem svetu. Prvi konkretni primeri uporabe interneta stvari se že kažejo v različnih sistemih za e-cestninjenje ter v drugih sistemih za komunikacijo v prometu; možnosti za napredek so v energetiki s pametnimi števci porabe, ki bodo omogočali načrtovanje porabe in boljše izkoristke v omrežjih. Morda bomo sami kmalu občutili takšne možnosti informacijskih tehnologij vseokoli nas na področju medicine, pri čemer različni senzorji, prek spleta povezani z medicinskimi aplikacijimi, omogočajo izjemen nadzor nad razvojem bolezni ter pomagajo bolniku pri spremljanju lastnega počutja in ustreznem ukrepanju.
Tehnološki, organizacijski in pravni okviri mobilnega poslovanja
Seveda pa nas navdušenje nad razvojem na področju informatike lahko hitro mine, ko začnemo razmišljati o tem, kaj tako skokovit napredek pomeni za različna področja poslovanja. Ko začnemo upoštevati različne pravne okvire, v katerih se mora vendarle gibati ves ta razvoj, ter vemo, da se organizacije ne spreminjajo preveč rade, postane jasno, da so to morda glavni izzivi, ki so pred nami. Posvet informatikov nam je s tega področja postregel z nekaterimi pomembnimi opozorili, med katerimi lahko posebej izpostavimo nasprotje med željo uporabnikov, da bi dostopali do podatkov kjer koli in kadar koli ter včasih zelo zahtevnimi omejitvami, ki jih v organizacijah narekuje sistemsko varovanje zaupnih poslovnih podatkov. Politika, da lahko za poslovno uporabo zaposleni uporabljajo lastno pametno mobilno napravo, zelo hitro postane dvorezen meč, ko sicer na eni strani olajšamo dostop do podatkov, na drugi pa odpremo velike varnostne luknje, ki jih je nujno sistemsko »zapreti«. V tem delu je posvet izzvenel v duhu izbire prave strategije za pravi problem, kar pomeni, da se ne smemo braniti novosti, ampak predvsem iskati načine, kako jih integrirati v poslovno okolje podjetja z upoštevanjem obstoječih pravil obvladovanja podatkov. Pragmatično torej – v prvi vrsti z mislijo, da ni pomembno, kako nova ali stara je naša tehnologija, temveč je pomembno le, koliko poslovne transformacije in inovacije prinaša podjetju, če citiramo dr. Srečka Zupančiča iz Krke, d. d., ki je predstavil mobilno strategijo kot vzrok za preoblikovanje poslovnih procesov v podjetju.
Enostavne stvari naj (p)ostanejo enostavne
Iz ustaljenih tokov razmišljanja, ki so velikokrat glavna ovira pri preoblikovanju neke prakse v podjetju, so nas poskušali premakniti raziskovalci fakulteta za informacijske študije, in sicer s predstavitvijo raziskave o mobilnih delovnih okoljih in uporabniški izkušnji. Opozorili so na težnjo, ko tudi v poslovnem delovnem okolju ni več pomembno, kaj je možno, ampak kaj si želi uporabnik in kaj je zanj pomembno. In kaj si želimo uporabniki? Da so stvari enostavne in so običajne stvari videti kot običajne stvari …, da smo povezani, a ne preplavljeni s podatki. Res je, da vse prevečkrat kompliciramo tam, kjer ni treba, v mnogih primerih le zato, ker nam to neka tehnologija ali aplikacija omogoča, in ne zaradi resnične potrebe poslovnih procesov ali želja uporabnikov.
Tudi tokratni pokrovitelj posveta, podjetje Debitel, je predstavil zanimiv sistem, ki sloni na možnostih sodobnih podatkov tehnologij, ter povezavo med njimi, omogoča pa nadzor nad gibanjem avtomobila. Neprecenljivo za lastnike dražjih vozil ter mlade voznike in njihove starše, da ni več odvečnih vprašanj in ugibanj … Dobre prakse takšnih sistemov v resnici kažejo, da so uspešni tisti, ki so enostavni in uporabni, za kar je navadno pomemben predvsem dobro premišljen načrt težave in njene rešitve.
Vprašanja, dileme in odgovori
Posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov je izzvenel kot stičišče povsem konkretnih vprašanj in odgovorov, kar pomeni, da smo tako ali drugače odprli mnogo aktualnih tem o mobilnem poslovanju, na drugi strani pa tudi dobili kar nekaj konkretnih odgovorov. Če smo se na eni strani spraševali, kako naprej z mobilno varnostjo podatkov, smo na drugi strani hitro dobili konkreten odgovor, kaj je danes že mogoče storiti. In v tem je tudi glavni smisel takšnega srečanja.
6. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov je potekal 14. 3. 2012 na Otočcu. Dogodek je organizirala Sekcija za informatiko GZDBK v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije.
