Pogled, Lidija Jež
Obvezna smer – učinkovita zelena energija
Center za energetsko učinkovitost, ki ga vodi Stane Merše, deluje znotraj Instituta Jožef Stefan. Na ravni države povezuje porabnike in ponudnike energije, opreme in storitev pa tudi zainteresirane javnosti.
Uspeh št. 23
Center za energetsko učinkovitost ima dolgoletne izkušnje na področju energetike, rabe energije, proizvodnje električne energije, v zadnjih letih pa tudi z obnovljivimi viri. Kako bi na kratko opisali svoje poslanstvo?
Z manj energije doseči več. Zato spodbujamo investiranje v nove tehnologije in s tem nove zaposlitve, ki bodo hkrati spodbudile tudi temeljni zasuk ne le pri porabi, ampak tudi pri pridobivanju in preskrbi z energijo. Potrebujemo novo, trajnostno usmeritev k zniževanju potreb po energiji z novimi tehnološkimi rešitvami, kar bo omogočilo povečevanje samooskrbe z energijo in manjšo uvozno odvisnost, saj jo za enkrat še več kot polovico uvažamo, kar pa je velik odliv denarja v tujino.
Kako bo energetska izkaznica pripomogla k učinkoviti rabi energije oz. k prihrankom?
Energetske izkaznice bodo uporaben izkaz stanja naših stavb in skupaj s predlogi ukrepov za zmanjšanje rabe energije koristni nasvet uporabnikom stavb kot tudi morebitnim novim kupcem in najemnikom. Predvsem pa bomo dobili boljši vpogled v stanje javnih stavb; tako bomo laže določali prednostna naloge in najprej obnovili energetsko najbolj potratne stavbe. Energetska prenova se je v okviru kohezijskih sredstev že začela v bolnišnicah, socialnih zavodih in nekaterih šolah, drugod pa smo še povsem na začetku.
Sprejet je bil tudi nov energetski zakon. Kakšne spremembe nam prinaša?
Pri tem zakonu gre predvsem za osvežitev že obstoječe energetske zakonodaje in usklajevanje s pravnim redom EU oz. več direktivami. Sicer pa bo zakon z manjšimi spremembami posegel na različna področja; za industrijo je novost predvsem v tem, da so za velika podjetja energetski pregledi obvezni na vsakih pet let. Spremeni se tudi podporna shema za proizvajalce električne energije, ključni vidik pa je nadaljnji razvoj trga z energijo ter še večji poudarek energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije.
Energetske sanacije potekajo po Evropi zelo sistematično. Kako se bomo v Sloveniji lotili te naloge?
Na tem področju je vodilna Nemčija, ki je razvila kakovostne podporne programe, veliko obnov pa izvajajo tudi z modelom energetskega pogodbeništva (javno-zasebno partnerstvo); uspešne so tudi druge države, vključno s Češko in z Madžarsko, ki sta poleg javnih stavb sanirali tudi ogromno stanovanjskih »socialističnih blokov«. Naši gradbeni standardi so bili tudi že v preteklosti dokaj visoki, kljub temu pa še vedno kar tri četrtine javnih in drugih stavb potrebuje energetsko sanacijo.
Za večji zagon teh strateških investicij potrebujemo ustrezno financiranje in upam, da bo tudi pri nas še bolj zaživelo energetsko pogodbeništvo, saj so sredstva za subvencije zelo omejena, javnih sredstev pa tudi ni dovolj. Država že odpravlja administrativne ovire, interes med vlagatelji pa tudi obstaja. Energijska podjetja so že spoznala, da bodo morala dodano vrednost iskati v novih celovitih energijskih storitvah, saj se bo prodaja energentov še zniževala. Z dodatno vloženimi sredstvi energetskih podjetij bomo lahko z nepovratnimi sredstvi za energetsko sanacijo, ki so iz kohezijskih skladov rezervirana do leta 2020, naredili še veliko več. Da bi to dosegli, se bo delež subvencij postopno zniževal in ne bo več pokrival celotne investicije, kot je to veljalo do zdaj, kar bo zahtevalo dodatna lastna sredstva, ki pa jih v veliki meri lahko zagotovijo ponudniki energetskih storitev.
Če se bo energetska sanacija v javnem sektorju začela sistematično, bi bila to pomembna spodbuda za gospodarstvo. Ali obstaja kakšen izračun, kaj bi to pomenilo v konkretnih zneskih?
Med letoma 2008 in 2012 je bilo na razpolago več kot 320 mio EUR sredstev za izvedbo različnih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in izrabo obnovljivih virov energije. Primerljiva sredstva so predvidena tudi do leta 2020, kar pomeni, da z njimi lahko spodbudimo za vsaj milijardo evrov novih investicij, z večjim deležem energetskega pogodbeništva pa še več. Večino gradbenih izdelkov in storitev lahko proizvedemo in zagotovimo doma, zato je to velika spodbuda predvsem za gospodarstvo.
Usmeritev gre v smeri zelenih virov energije. Slovenija je s svojo lego in gozdom v prednosti.
Trenutno dosegamo 20-odstotni delež obnovljivih virov v končni porabi in do leta 2020 ga moramo povečati na 25 odstotkov. Prevladuje uporaba lesne biomase za ogrevanje, iz obnovljivih virov pa proizvedemo že več kot 30 odstotkov električne energije, predvsem iz vodne energije, v zadnjem času pa se hitro povečujeta tudi proizvodnja iz bioplina in sončna energija. Možnosti je še veliko, za enkrat je zanemarljiva naša izraba vetra; hiter razvoj tehnologije uplinjanja pa obeta večjo in učinkovito izrabo tudi lesne biomase, še posebej če bomo ob tem uspeli razvijati tudi lesno predelovalno industrijo.
Kateri domači ali tuji projekt oz. dosežek s področja energije vas je v zadnjem času najbolj navdušil?
Najbolj sem vesel podjetij, v katerih se zavedajo pomena rabe energije in vodstvo skupaj z zaposlenimi načrtno zmanjšuje rabo, velikokrat brez večjih investicij. In razveseljivo je, da je takih podjetij vedno več!
