Intervju, Lidija Jež
Uspeh – plod strateških odločitev
Pred 56 leti je bila ustanovljena Tiskarna Novo mesto, ki je s svojimi storitvami pokrivala potrebe celotne regije. V tej občutljivi panogi, ki je zaradi hitrega razvoja in novih tehnologij zahtevala vedno nove investicije in hitro prilagajanje, so preživeli le redki. Tiskarna Novo mesto pa ni le obstala, ampak je s svojimi poslovnimi rezultati v vrhu te panoge v Sloveniji. Od leta 2006 jo vodi Peter Ivančič.
Uspeh št. 23
Tiskarna Novo mesto, ki jo vodite, je delniška družba z enočlansko upravo. Kako krmariti med pričakovanji stoodstotnega lastnika in vašim pogledom na delo in razvoj družbe?
Delniška družba smo od leta 2005 in moram reči, da nam daje lastnik, to sta zakonca Južna, dokaj proste roke. Lastništvo sta prevzela v obdobju, ko se je obseg dela povečeval, to pa je narekovalo kar precejšnje investicije in posodabljanje tehnološke opreme; te pa nam je lastnik tudi odobril. Danes smo vrhunsko opremljeni, kar nam zagotavlja hitrost in kakovost.
Izjemen poslovni uspeh Tiskarne Novo mesto je pripisati vašim pravočasnim strateškim odločitvam glede tehnološke modernizacije in tudi glede specializacije dela. Iz splošne tiskarne ste danes usmerjeni predvsem v farmacevtski tisk.
Spremembe so narekovali čas oz. hiter tehnološki razvoj in novi pogoji na trgu. Stara oprema in veliko ročnega dela temu niso bila kos. Poleg tega so določena, nekoč množična naročila usihala – navodila za uporabo, brošure in druge tiskovine, elektronsko poslovanje, na primer, je izrinilo obrazce ipd. Nekoč smo samo za novomeško bolnišnico tiskali približno 300 različnih obrazcev, podobno za banke in še bi lahko našteval … Vse bolj je bilo jasno, da se moramo ožje specializirati in se za to tudi primerno opremiti. Odločitev pa je bila lažja tudi zato, ker je že od leta 1990 Krka povečevala naročila, mi pa obseg dela. Danes sta Krka, d. d., in Lek, d. d., naša osrednja dolgoročna strateška partnerja. To pa potrjuje našo kakovost in konkurenčnost. Marsikdo si misli: lahko je vam, ker delate za Krko in Lek. Pa ni čisto tako. Vsi bi radi delali za njiju, pripravljeni so na vse, vendar to ni tako enostavno! Da se uvrstiš na spisek dobaviteljev, moraš izpolnjevati vrsto pogojev, saj so farmacevti zelo zahtevni. Delujemo v modelu odličnosti – poslovanje in proizvodnja zahtevnejših, tipičnih grafičnih izdelkov sta pod stalnim preverjanjem – tako natančnega notranjega nadzora kot zunanjih ocenjevalcev, saj smo pridobili tudi mednarodne certifikate.
Kaj delate za oba največja kupca?
Specializirali smo se za tisk navodil in zloženk za zdravila, kar predstavlja 99 % naše celotne prodajne realizacije. Tisk, ki spremlja farmacevtske izdelke, tj. zdravil, zajema določene zahteve. Zato mora biti tisk tako na škatli kot pri navodilih zelo natančen, sicer lahko uporabnik – če bi na primer za odtenek odstopal barvni ton – podvomi ali gre za pravo zdravilo ali morda celo za ponaredek. Škatla, ki jih na leto potiskamo kar 150 milijonov, torej kar 600 000 na dan, mora teči skozi tisk gladko, brez najmanjšega zatikanja, kar bi embalažo lahko poškodovalo in bi povzročalo težave pri polnilnih linijah v Krki ali Leku. Sicer pa so naši tiskarski stroji opremljeni z lakirnimi agregati, ki omogočajo lakiranje in zaščito površine v enem prehodu skozi stroj. Zahtevanim dimenzijam so ustrezni tudi zgibalni stroji.
Ste eno vodilnih grafičnih podjetij za izdelavo zloženk ter navodil ne le v Sloveniji, ampak tudi v jugovzhodni Evropi. Tako tudi v težjih gospodarskih pogojih odlično poslujete, saj beležite stalno rast. Nam na kratko predstavite osnovne rezultate?
Čisti prihodek od prodaje je v zadnjih osmih letih rasel s povprečno stopnjo 5,6 %. V tem obdobju smo povprečno 10 % od prihodkov vsako leto investirali v strojno opremo, dvakrat smo dograjevali proizvodnjo in skladišče ter ob vsem tem ostali kapitalno čvrsti, praktično brez obveznosti do bank.
Na boljši rezultat vpliva predvsem povečanje naročil kupcev. Ker imamo veliko izkušenj in strokovnega znanja, lahko pomagamo kupcem pri razvoju novih izdelkov, sodelujemo pri izbiri materialov in si tako zagotavljamo nova naročila. Trudimo se graditi in gojiti partnerski odnos s kupci in nove oblike sodelovanja; pomembna je tudi hitra odzivnost. Seveda tudi merimo zadovoljstvo naših kupcev in veseli smo njihovih pozitivnih odzivov. Tako se vedno znova potrjuje, kako pravilna je bila naša odločitev za specializacijo proizvodnega programa in posledično za nakup nove strojne opreme in novih tehnologij.
Občutno ste izboljšali delovne pogoje, tudi ozračje med zaposlenimi je dobro, čeprav veljate za strogega direktorja, dodati pa je treba, da tudi poštenega.
Z nakupom raznih delovnih pripomočkov in izdelavo novih naprav smo zmanjšali fizične obremenitve delavcev ter prispevali k bolj urejenim in prijaznim delovnim mestom. Disciplino smo precej zaostrili, pa še bi se lahko kaj našlo, kar je treba popraviti. Gre predvsem za to, da imajo vsi zaposleni enake možnosti, enake obveznosti in enake pravice. Ni sprejemljivo, da si nekdo večkrat med delom privošči odmor za kavo ali druge napitke, drugi pa kar naprej dela. Pravila morajo biti za vse enaka; prav zato jih tudi »prizadeti« sprejmejo brez oporekanj.
Glede plač lahko rečem, da so nad povprečjem stroke, saj so tudi rezultati družbe nadpovprečni. Delavci prejemajo tudi poračune glede na dosežene rezultate v posameznem obdobju. Pri zahtevah po nižanju stroškov pa, po mojem mnenju, plače ne smejo biti predmet pogovorov, dokler so rezultati dobri in po načrtih. Pri plačah in poračunih sem in tudi bom vztrajal, saj na to vežem tudi svoje direktorovanje.
Grafični poklici so danes drugačni, kot so bili nekoč. Kako usposabljate kader?
Najprej naj povem, da spodbujamo inovativnost ter izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih. Zaradi deficitarnosti grafičnih poklicev prevladuje izobraževanje s področja grafične dejavnosti, sledijo ostala področja od varstva pri delu in požarne varnosti. V zadnjih letih smo začeli z internim izobraževanjem in usposabljanji delavcev za delo na več delovnih mestih; tako še povečujemo učinkovitost in fleksibilnost. Še vedno pa imamo samo 14 odstotkov visoko izobraženega kadra; dvig izobrazbene strukture je naša naloga v prihodnosti. Tudi zato vsako leto omogočimo opravljanje prakse najmanj dvema dijakoma, že kar stalno pa nudimo delo najmanj štirim študentom. Na tak način smo v zadnjih letih redno zaposlili že več naših sodelavcev. Zdaj opravljata pripravništvo dva delavca z višješolsko izobrazbo, ki ju bomo pozneje tudi zaposlili.
Kako izražate svojo družbeno odgovornost?
Tiskarna Novo mesto je družbeno odgovorna družba; od skrbi za ekologijo do tega, da kar dobi od lokalnega okolja, tudi vrača v lokalno okolje. Z našimi sponzorskimi in donatorskimi sredstvi pomagamo predvsem prostovoljnim društvom. Ker največ delamo za Krko, sledimo njeni strategiji oz. poslanstvu: omogočiti zdravo življenje. Zato namenjamo odstotek sredstev od realizacije za pomoč športnim klubom, ki imajo poudarjen program dela z mladimi. Pomagamo tudi humanitarnim organizacijam pa ožji krajevni skupnosti itd.
Svojo odgovornost do lokalnega okolja izražamo tudi tako, da v svojih poslovnih procesih posvečamo posebno skrb ekološkim vsebinam, in sicer z uvajanjem novih procesnih pristopov zmanjšujemo komunalne odpadke in porabo energije.
Sem pa zelo zaskrbljen in slabe volje nad stanjem duha v naši družbi. Skoraj vsak dan dobivam po več prošenj za zaposlitev, prevladujejo mladi. Prošnje so tudi zelo čustvene … Pravo nasprotje temu pa je zelo nizka raven družbene morale, odnosa do lastnine in stanje v politiki, parlamentu …
Vaša osebna pot do tiskarne je bila precej ovinkasta, saj po izobrazbi niste tiskar, ampak tekstilec.
Izhajam iz Sevnice, kjer je bila za časa mojega odraščanja uspešna Lisca – in še vedno je. Lisca je želela v svojo proizvodnjo pridobiti tudi moški kader, zato je štipendirala fante za srednjo tekstilno šolo v Kranju, oddelek konfekcije. V štirih letih srednje šole sem izrazito zrasel – na mesec sem pridobival kar cel centimeter – in v Kranju sem začel resno trenirati košarko. S košarko pa sem želel nadaljevati, vendar v Sevnici te možnosti nisem imel. Je pa bila v Novem mestu košarka takrat precej razvita in prijazno naključje je hotelo, da so prav takrat v Novoteksu začenjali s konfekcijo in iskali so, seveda, konfekcionarje. Dobil sem službo in košarkaško družbo. Ob delu sem tudi študiral, in sicer v Zagrebu. Ko pa je oče zbolel, sem začasno prekinil delo v Novoteksu in se preselil domov. Študij sem nadaljeval in zaključil kot redni študent. Vrnil sem se v Novo mesto in Novoteks ter začel zelo zanimivo in uspešno zgodbo. Kot vodja prodaje in pozneje komerciale sem vodil ekipo, soustvarjal blagovno znamko Teens, oblačila za mlade. Naredili smo pravi »boom« za takratne čase, saj smo bili verjetno prvi, ki smo ustvarjali blagovno znamko, večina ostalih pa je gradila na imenu tovarne. Prodaja je skokovito rastla, bili so zelo dinamični časi. Nikoli ne bom pozabil anekdote s Tonetom Fornezzijem Tofom, s katerim smo sodelovali na področju uveljavljanja blagovne znamke. Tof me je obiskal v moji pisarni, toda telefon je neprestano zvonil in jaz sem seveda dvigoval slušalko. Nenadoma pa je vstal, in ko sem ga vprašal, kam gre, je dejal, da v sosednjo pisarno, od koder mi bo telefoniral, saj se bo menda samo na ta način z menoj lahko pogovoril … No, pozneje sem delal še v partnerskem podjetju BAS-industrija, trgovina, svetovanje. Skozi delo v marketingu sem sodeloval tudi s Tiskarno Novo mesto, ki jo je vodil Dušan Jarc.
Dušan Jarc vas je tudi povabil v Tiskarno in vas – skupaj s še dvema kandidatoma – predlagal za možnega direktorja. Bili ste izbrani in zdaj vam teče že drugi 5-letni mandat.
Leta 1998 sem se zaposlil v tiskarni kot vodja komerciale, leta 2005, ob Jarčevi upokojitvi, pa sem bil imenovan za direktorja. Takrat smo tudi prestrukturirali proizvodnjo in začeli z razširitvijo proizvodnih prostorov, kolikor so to dopuščali prostorski akti. Pozneje smo zgradili še skladišče in končno še dodatno dozidali proizvodno halo.
Leta 2016 se vam izteče mandat. Boste vnovič kandidirali ali se boste upokojili?
Pogoje za upokojitev bom dosegel že pred tem datumom, vendar bom mandat izpeljal do konca, če bodo zadovoljni vsi pri tem vpleteni, zaposleni in lastniki.
Kot aktivni športnik (leta 1975 ste igrali celo v slovenski košarkaški reprezentanci) in kot funkcionar ste pustili v novomeškem športu svoj pečat, saj ste dobitnik zlate Bloudkove značke.
Šport mi veliko pomeni, predvsem ekipni. Ekipno delo me spodbuja – v športnem pa tudi v poslovnem življenju. Več kot 40 let igram košarko, člani rekreativnega košarkarskega kluba Loka 74 pa se še vedno dobivamo ob ponedeljkih zvečer v dvorani. Ostajam v tem športu tudi kot podpredsednik Košarkarskega kluba Krka.
Veliko vam pomenijo družina, otroka …
Sem oče odrasle hčere, ki je že drugo leto zaposlena in je že kar resno vpeta v poslovne obveznosti, ostalo upam, da še pride. Sin Miha je zaposlen v VDC Novo mesto, je krasen fant in večino prostega časa preživi ob računalniku, ki mu predstavlja – tako kot mnogim mladim – svet zase. V Novem mestu je tudi moj brat, ki je deloma »kriv« za moj prihod v glavno mesto Dolenjske, saj je sprožil prve stike. V Sevnici pa v svoji hiši živi najina 85-letna mama Pavla in pogosti obiski rojstnega kraja niso nikoli dolgočasni, ker je mama izvrstna kuharica. Je pa še ena zanimivost v mojem življenju, in sicer ta, da se veliko pomembnega dogaja v zvezi z imenom Krka: z družino živim na naslovu Krka 41, zaposlen sem v podjetju, ki dela pretežno za Krko, žena in hči pa sta zaposleni v Krki; kot igralec in funkcionar sem povezan s KK Krka, hči je kupila domačijo v Mršeči vasi tik ob Krki, tako kot je ob reki Krki tudi hiša, v kateri živimo; s sinom pa na Krki velikokrat loviva ribe …
Glede na družino in glede na to, da imate vrsto hobijev, vam tudi po upokojitvi verjetno ne bo dolgčas.
Za čas po upokojitvi imam že vrsto načrtov. Bolj ko se bliža upokojitev, bolj cenim in spoštujem druženje s prijatelji in sproščujoče dejavnosti. Rekreacijsko košarko bom igral, dokler bo telo zdržalo, prav nič drugače ne bo s tenisom, kolesarjenjem, smučanjem. Imam še en zanimiv, zelo prijeten in družaben hobi – izdelovanje salam in klobas, sem tudi član Društva salamarjev Sevnica. To je tudi odlična protistresna dejavnost, z leti pa več izdelkov poklonimo, kot pojemo … Skratka, čaka me veliko prijetnega dela.
