Upravni odbor
Predlagamo zahodnejši potek trase
Uspeh št. 3
Osrednji del tretje razvojne osi je bil vnovič na dnevnem redu Upravnega odbora GZDBK. Milivoj Ročenovič iz BPI Maribor, ki pripravlja strokovne podlage za različice poteka tretje razvojne osi, je na seji UO GZDBK predstavil po njihovem mnenju optimiziran potek trase. Ta je, glede na predhodni predlog, daljša za 2,8 kilometra, kar nekoliko podraži izvedbo. »Del 3. razvojne osi južno od Save ocenjujemo na približno 427 milijonov evrov, severno od Save je investicija ocenjena na 670 milijonov evrov,« je povedal Ročenovič. Predstavil je nove rešitve na območju Laškega in Rimskih Toplic, kjer se cesta pomakne izven središč in tako zadosti zahtevam civilne iniciative in hkrati omogoča večjo oz. hitrejšo pretočnost. Po predstavljeni varianti je razdalja med Novim mestom in Celjem 65 km, pri vožnji med 80 in 100 km na uro, ki jo bo omogočala cesta, bo ta pot tudi časovno občutno krajša od današnje.
Osrednja pozornost je bila seveda namenjena poteku ceste na našem dolenjskem območju, za katerega so na zadnji predlog poteka trase naši gospodarstveniki podali že precej pripomb in sugestij. Te so bile sicer v precejšnji meri upoštevane, ne pa v celoti. Prisotni so se strinjali, da je velik del predlagane trase sprejemljiv, dopolnitev trase pa je nujna od Zbur oz. priključka v okolici Laknic, od koder naj poteka trasa proti zahodnemu priključku za Novo mesto ali proti Mirni Peči. Ta varianta bi bila za osrednji del 3. razvojne osi optimalna, zato so se prisotni strinjali, da je nujno vztrajati na taki rešitvi. »Pred našo zbornico so velika pričakovanja tako občin oz. prebivalcev kot gospodarstva. Cesta mora prinesti našim krajem boljšo kakovost bivanja in hkrati večjo in hitrejšo pretočnost premeta. Zato se moramo zavzeti za traso, ki bo našemu okolju najmanj škodovala, ki bo zavarovala občutljiva turistična območja in ki bo najhitrejša,« je na seji poudaril predsednik Jože Colarič. Popravljena oz. predstavljena trasa se sicer izogne občutljivemu območju Šmarjeških Toplic, vendar zahteva predstavljena rešitev dva viadukta in tunel. Varianta, ki jo predlagajo člani UO GZDBK, predvideva cenejšo in tudi sicer sprejemljivejšo izvedbo. Ta je bila že vrisana v enem od prejšnjih predlogov, vendar je bila – po besedah Ročenoviča – označena s črko D, kar pomeni nesprejemljiva izvedba. »Vsaj 15 faktorjev vpliva na sprejemljivost določene trase; zato smo obdelali kar 650 kilometrov različnih variant, usklajevali posamezna območja v mejah od 50 do 40 km, načrtovali priključke, ki so v tem primeru precej gosto postavljeni …,« je pojasnjeval Ročenovič. Ne glede na ta pojasnila so bili člani OU GZDBK enotni, da se je treba aktivno zavzeti za traso, ki bo našemu območju prinesla najboljšo možno cestno povezavo oz. rešitev. Prisotni so bili zadovoljni s t. i drevesno razvejanim predlogom cest, ki bodo povezovale tudi kraje ob tretji razvojni osi in ki rešujejo tudi pomembno povezavo Zasavja z Novim mestom.
Ob vsem tem pa vendarle ostaja ključno vprašanje kraka od priključka Laknice do Novega mesta oziroma Mirne Peči, kar je za naše območje optimalna rešitev in je zato nujno poiskati pot do uresničitve tega predloga. Tak je tudi sklep Upravnega odbora GZDBK.
