4. skupščina GZDBK
Dokončanja avtoceste prihodnje leto ne bo na dnevnem redu
Uspeh št. 7
Minulo leto je Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine zaključila uspešno. Zvišali so se tako prihodki kakor tudi odhodki, kar je posledica večjega obsega dela, pri čemer je bil ustvarjen presežek prihodkov nad odhodki. Presežen je bil tudi program dela.
Članstvo v zbornici je kljub zaostrenim gospodarskim razmeram stabilno in šteje več kot 260 članov, ki zaposlujejo 70 odstotkov zaposlenih v regiji, ustvarijo 80 odstotkov prihodkov in 90 odstotkov dobička.
Predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Jože Colarič je povedal, da se je GZDBK na zaostrene gospodarske razmere v lanskem letu odzvala z večjim deležem brezplačnih izobraževanj, dajala je pobude za izboljšanje pogojev poslovanja in izboljšanje infrastrukture ter ves čas spremljala razmere in pomagala članom. Poudaril je, da je bila razširjena seja upravnega odbora lanskega junija najpomembnejši dogodek leta 2009. Na njej so se namreč sešli minister za promet Patrick Vlačič, poslanci, državni svetniki, župani, načelniki upravnih enot, predstavniki DARS in DDC, ki so sejo zaključili z zahtevo, da hočejo dolenjsko avtocesto takoj. Zbornica se je dejavno vključila v reševanje te problematike in tudi z njeno pomočjo so bili največji zadržki odpravljeni. Colarič je povedal tudi, da ima od lanskega aprila zbornica nov upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor se je v lanskem letu med drugim seznanil s potekom gradnje nedokončanega dela dolenjske avtoceste, z dejavnostmi pri južnem in osrednjem delu tretje razvojne osi in s problematiko zanesljivosti elektroenergetske oskrbe. Veliko časa so posvetili zaostrenim gospodarskim razmeram.
Na koncu svojega govora je predsednik zbornice izpostavil novosti, ki jih je pripravila GZDBK. Prisotni so prejeli prvo številko priročnika iz zbirke znanja, ki bo izhajal občasno. Namenjen je mikro in malim podjetjem, njegov namen pa je izboljšati poslovne prakse. Prvi priročnik je namenjen internemu komuniciranju. Povedal je, da je zbornica prenovila spletno stran, ki bo uporabnikom olajšala delo in omogočila hitrejši dostop do pomembnih informacij.
Zbornica je v lanskem letu izvedla 67 seminarjev in delavnic, več je bilo brezplačnih izobraževanj, s čimer so pomagali članom v zaostrenih gospodarskih razmerah, je povedal direktor GZDBK Franci Bratkovič ter dodal, da se je različnih dogodkov v organizaciji zbornice udeležilo 1269 udeležencev. V okviru petih sekcij, ki so v lanskem letu okrepile dejavnosti, je bilo organiziranih več kot 15 posvetov, okroglih miz in ostalih dogodkov, na katerih je bilo prisotno več kot 800 udeležencev. Nekatere posvete je zbornica izvedla s pomočjo Zavoda za zaposlovanje, novomeško fakulteto za informacijske študije, Društvom ekonomistov Novo mesto in Društvom za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine, kar kaže, da je zbornica odprta za sodelovanje, je poudaril Bratkovič. Lani so izšle štiri številke glasila Uspeh, v vsaki izmed njih pa je bila podrobneje obravnavana ena tema; kriza kot priložnost, razpisi evropskih sredstev, odličnost poslovanja in interno komuniciranje. Omenil je tudi sejem Kariera 09, na katerem se je pod okriljem GZDBK predstavilo pet podjetij, ki so na sejmu skupaj nastopila kot regija.
Zbornica je lani uspela povečati prihodke, kar je predvsem rezultat uspešnega kandidiranja na razpisih za nepovratna sredstva. Na ta način je uspela pridobiti 19 tisoč evrov sredstev. Večino prihodkov je tudi v lanskem letu sestavljala članarina, in sicer skoraj 75 odstotkov.
Tudi v prihodnje bo GZDBK veliko pozornosti namenila povezovanju, preseganju mej in odprtosti delovanja. V sklopu zastopanja stališč si bo zbornica zavzemala za čimprejšnje dokončanje izgradnje dolenjske avtoceste, za začetek izgradnje 3. razvojne osi, za izboljšanje zanesljivosti elektroenergetske oskrbe ter za administrativno in davčno razbremenitev gospodarstva. Sekcije bodo razširile projekte in začele z novimi, vsaka pa bo organizirala vsaj tri izobraževanja in vsaj en posvet ter pripravila pet sej na leto. Na področju izobraževanj pripravljajo podoben obseg dogodkov, vsaj tretjina jih bo za člane brezplačnih, nekatera med njimi pa bodo namenjena izključno članom zbornice. Bratkovič je poudaril, da bo zbornica še naprej uporaben in učinkovit servis svojim članom, ter dodal, da se bodo verjetno tudi letos udeležili kakšnega sejma, podobno kot lani sejma Kariera.
Na skupščini je bilo prisotnih 13 742 od 22 298 glasov oziroma 61,6 odstotka vseh glasov. Prisotni so soglasno sprejeli lansko letno poročilo in letošnji program dela ter finančni načrt. Soglasno so tudi sprejeli predlog višine članarine. Članarina bo tudi v letu 2010 ostala nespremenjena.
MNENJA ČLANOV
IRENA GOSTIŠA BENČINA, BME, d. o. o., Novo mesto
Pozdravljam ustanovitev GZDBK, ker je Dolenjska v Sloveniji ena gospodarsko najmočnejših regij. Menim, da je zbornica zelo dejavna, članom nudi široko paleto dogajanj od delavnic in predavanj. Organizatorji in vodstvo zbornice si zato zaslužijo pohvalo. Nekaterih izobraževanj se udeležujem, zaradi pomanjkanja časa žal ne vseh. Redno pa spremljam dogajanje na zbornici.
Stanislav Blatnik, NOVOLINE Commerce, d. o. o.
Delovanje zbornice ocenjujem kot pozitivno. Gledano vsebinsko se njen prispevek kaže v več smereh: najprej skozi delovanje in vpliv v družbenem okolju, kjer s svojim delovanjem pomembno prispeva k uresničevanju razvojnih in infrastrukturnih projektov, ki presegajo regionalni okvir. Nato skozi izvajanje izobraževalnih programov in seminarjev, kar je še posebej pomembno za manjša podjetja. In ne nazadnje skozi podporo in motivacijo, ki jo nudi članom, da bi se ti laže in uspešneje spopadali s sedanjo tržno situacijo. Pri tem vidim za zbornico enega večjih izzivov, saj brez sodelovanja in povezovanja podjetij v organizacijo, kot je denimo GZDBK, ni moč doseči premikov na zakonodajnem področju, ki bi na sistemski način pripomogli k davčni razbremenitvi gospodarstva.
Janez Povh, dekan Fakultete za informacijske študije Novo mesto
Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine se je v regiji hitro uveljavila kot prostor izmenjave znanja in idej ter kot mobilizator za regijo pomembnih akcij. Zadovoljni smo, da lahko z zbornico in njenimi člani izmenjujemo poglede o razvoju regije, še posebej visokega šolstva. Komentarje in predloge, še posebej tiste iz Sekcije za informatiko, skrbno poslušamo in jih poskušamo vgraditi v nadaljnji razvoj Fakultete za informacijske študije. Verjamem, da je to prava pot do univerze v tem prostoru, ki bo tesno povezana z gospodarstvom.
