Sekcija za kakovost in inovativnost
13. dan kakovosti in inovativnosti
Uspeh št. 10
Naslovna tema 13. dneva Sekcije kakovosti in inovativnosti je bila Prilagajanje poslovnih modelov za obvladovanje trajne uspešnosti organizacije. Uvodoma je navzoče nagovoril predsednik izvršilnega odbora sekcije Franc Štupar, ki je izbrano temo utemeljil s spremenjenimi razmerami, s katerimi se soočajo vsa podjetja.
Poslovni model pokrovitelja dneva sekcije, tj. Banke Sparkasse, je predstavil predsednik uprave Josef Laussegger. Osredotočeni na prihodnost so razširili paleto finančnih rešitev za stranke in uresničili svoj cilj edinstvenega pristopa osebnega svetovanja strankam doma ali na sedežu podjetja. Največ pozornosti namenjajo strokovnosti zaposlenih, ki so in bodo ključna strateška prednost banke.
Osrednji strokovni referat dneva je bilo predavanje Branka Žibreta iz svetovalnega podjetja A.T. Kearney, ki je pogovor o poslovnih modelih umestil v današnjo gospodarsko realnost. Svet je do leta 2008 beležil rast, dokler ni prišlo do zloma finančnega sistema. Gospodarska situacija je podobna hokejski palici; prišlo je do hitrega padca, zdaj pa se začenja dolgo in počasno okrevanje, kar pomeni, da se nikoli več ne bomo vrnili v situacijo pred letom 2008. To bo nova stalnica v gospodarstvu, saj je treba poslovne modele prilagoditi novi realnosti. Gospodarske razmere so pokazale tudi nove značilnosti, pri čemer se pojavlja vprašanje vzdržnosti gospodarskega sistema in vzdržnosti okolja. To so nove vrednote v gospodarstvu, pri čemer so podjetja, ki te vrednote vgrajujejo v svoje poslovne sisteme, uspešnejša. Slovenska podjetja namenjajo veliko pozornosti ustvarjanju inovacijskega okolja organizacije in kulture, vendar je še premalo uporabe interaktivnih delavnic. Bistven zaostanek je v podrobnih opredelitvah inovacijskih strategij, pri čemer slovenska podjetja zelo nerada pripravljajo t.i. poslovne modele za uvajanje inovacij. Glavno vodilo pri usmerjanju strategije inovacij je kupec. Ta ni bil še nikoli tako pomemben kot v današnjih gospodarskih razmerah. Vodstvo je glavna gonilna sila inovacijskih uspehov. Ni stroke, v kateri se ne da biti uspešen, ključno pa je, da je uspeh ne le na domačem trgu, temveč tudi na mednarodnem.
Matjaž Grm je prikazal, kako so v Adrii Mobil, d. d., na zaostrene razmere odgovorili z racionalizacijo poslovanja in ukrepi za strateško usmerjenost v rast ter s prilagajanjem poslovnega modela trženja. Adria Mobil se je v dveh letih soočila z drastičnim upadom naročil. Sprejeli so hitre ukrepe racionalizacije ter hkrati vlagali v ukrepe za rast. Dolgoročni program rasti je bil osredotočen na doseganje odličnosti v prodaji in trženju, produktnem vodenju, upravljanju partnerstva, ciljnega vodenja distribucije ter merjenje ključnih indikatorjev poslovanja. Adria je v primerjavi s svojimi konkurenti med letoma 2008–2010 edina uspela ohraniti dobičkonosnost.
V nadaljevanju je Polona Briški predstavila spremembe in razvoj poslovnega modela podjetja Trimo, d. d. Trimo je globalni nišni igralec, ki mora svoj poslovni model prilagajati kulturam trga, na katerih nastopa. Vloga vodenja v podjetju je pomemben dejavnik njihovega poslovnega modela. Vsi vodje so vključeni v stalno izboljševanje in razvoj poslovnega modela. Njihova usmeritev je poslovna odličnost, kar pomeni, da dajejo posebno pozornost trajnostni prihodnosti, doseganju uravnoteženih rezultatov za vse deležnike, voditeljstvu na ravneh vseh zaposlenih, razvoju kreativnosti in inovativnost, ustvarjanju dodane vrednosti za svoje kupce ter razvoju partnerstva s centri znanja, z dobavitelji in okoljem.
TPV, d. d., je svoj poslovni model, ki ga je predstavil član uprave Marko Gorjup, prilagajal skozi strateške načrte. Danes je v podjetju uveljavljen model strateškega upravljanja, ki omogoča hitre reakcije in ukrepanje na spremembe. TPV obnavlja svojo celovito strategijo vsakih 5 let, vsebuje pa merljive cilje ter opredeljuje ključna poslovna področja.
Jože Simončič je v nadaljevanju predstavil posebnosti poslovnega modela Kartuzije Pleterje, d. o. o. So samostanska ekonomija, ki ima svoje tržne značilnosti. Z gospodarsko krizo so se soočili kot z izzivom. Svoje glavne napore so usmerili predvsem v dvig kakovosti pridelkov. Tradicionalno pridelavo povezujejo z novimi tehnologijami, pri čemer dosegajo enotno kakovost pridelkov skozi vsa leta.
V zaključku je Marica Štajdohar iz podjetja Svetovanje Marica Štajdohar, s. p. , navzoče pozvala k razmisleku, kako se osebno prilagajamo novim razmeram v življenju in kako reagiramo na spremembe.
Dneva sekcije se je udeležilo prek osemdeset slušateljev, ki so se po koncu predstavitev udeležili pogostitve in mreženja ter izmenjave idej.
