Gospodarska zbornica   Dolenjske in Bele krajine

Izvršba na plačo in izvrševanje sklepov pri delodajalcih

seminar

Program

9.00 začetek
10.30 odmor 
10.50 nadaljevanje 
12.20 zaključek

Trajanje: 4 pedagoške ure

Kotizacija

Člani: 127 € + DDV
Ostali: 185 € + DDV (pri udeležbi več oseb iz istega podjetja je kotizacija na osebo: za člane 107 € + DDV ali za ostale 155 € + DDV )

 

Delodajalci se pogosto znajdejo v dilemah, ko za delavca prejmejo sklepe, tako sodne, kot davčne, poseben izziv pa je za delodajalca upravno-izplačilna prepoved, s katero delavec prostovoljno dovoli obremenitev svoje plače. Delodajalci so odškodninsko odgovorni, da sklepe o izvršbi (na delavčevo plačo) pravilno izvršijo. Če ne upošteva pravilnega vrstnega reda in obsega izvršitve, se delodajalec znajde v težavah in dodatnih stroških. 


UDELEŽENCI BOSTE SEZNANJENI:

• s spremembami in dopolnitvami izvršbe na plačo iz novele ZIZ-J in ZIZ-K;
• z izvrševanjem sklepov zoper dolžnike v postopku osebnega stečaja;
• z najnovejšimi in najaktualnejšimi odločbami sodišč.

Udeleženci prejmejo pisne prispevke predavateljice:
UPRAVNA IZPLAČILNA PREPOVED - aktualna vprašanja iz prakse
IZVRŠBA NA PLAČO PO NOVELI ZIZ-J in ZIZ-K


Kdaj: četrtek, 23. maj 2019, ob 9.00 

Kje
: v sejni sobi GZDBK (Novi trg 11 - II. nadstropje, Novo mesto)

 

 


Če se srečujete z vprašanji (imamo za vas odgovore!):
• V kakšnem vrstnem redu je treba izvrševati posamezne sklepe sodišča (»navadni« sklep – sklep za preživnino) ali davčnega organa in upravno-izplačilno prepoved?
• Ali sklep o davčni izvršbi "prehiti" ostale sklepe, ki se že izvršujejo? Ali sklep za preživnino prehiti tudi sklep o davčni izvršbi?
• Kdaj in v katerem primeru obveščati sodišče o izvršitvi – neizvršitvi sklepa? Ali je treba obvestiti tudi upnika?
• Kakšne podatke o dolžniku in njegovi plači lahko zahteva upnik od delodajalca?
• Ali je dovoljeno zarubiti povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo, potnih stroškov in dnevnic, ter regres, jubilejne nagrade, odpravnino?
• Kako pravilno ravnati v primeru, če je zoper delavca začet postopek osebnega stečaja?
• Kdaj se v primeru osebnega stečaja delavca upoštevajo tudi navodila stečajnega upravitelja in kdaj zgolj sklep (stečajnega) sodišča?
• Kako izvršiti (najbolj pogost) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine? Ali ga izvršimo samo za plačo ali tudi za ostale prejemke?
• Kakšen pomen ima upravna-izplačilna prepoved na plačo? Ali lahko delavec dovoli upravno-izplačilno prepoved tudi v breme svoje minimalne plače?

Izobraževanje je namenjeno vsem osebam, ki se pri svojem delu in poslovnih opravilih srečujejo s postopki, ko izvršujejo sodne sklepe, davčne sklepe in upravne prepovedi ter izplačila za osebe, zaposlene pri nekem delodajalcu.


Vljudno vabljeni!

PROGRAM:

Kratek prikaz izvršilnega postopka
Izvršba na podlagi verodostojne listine - na podlagi izvršilnega naslova (razlike postopka in razlike glede izvrševanja sklepa)
Upnikovo pridobivanje podatkov (pravila 4. člena ZIZ, obseg podatkov, ki jih delodajalec posreduje upniku)
Izvršba na denarno terjatev
• omejitve in izvzetja prejemkov iz izvršbe, spremembe glede izvzetja in omejitev izvršbe (na podlagi sprememb v Noveli ZIZ-K dolžniku ostane 76% minimalne bruto plače, uveljavljanje višje omejitve v primeru preživljanja družinskih članov)
• prekinitev izvršbe (v primeru postopka osebnega stečaja, v primeru smrti dolžnika)
• spremembe Novele ZFPPIPP-G glede sklepa o izterjavi stalnih prejemkov v postopku osebnega stečaja (neposredna uporaba pravil iz 102. člena ZIZ)
Izvršba na plačo in druge stalne prejemke
• konkurenca različnih sklepov - prednostni sklepi (po novem ima preživnina prednost)
• obseg izvršbe na plačo (natančneje določeni prejemki, ki so lahko predmet izvršbe – vsi denarni prejemki, ki se po Zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja)
• sprememba ureditve in načina uveljavljanja višjih omejitev zaradi vzdrževanih družinskih članov (delavec lahko to višjo omejitev uveljavlja pri delodajalcu)
• izvršitev sklepov zoper dolžnika v postopku osebnega stečaja (prednostne terjatve – preživnina, sklep stečajnega sodišča o izterjavi stalnih prejemkov)
• odgovornost delodajalca za izvršitev sklepa (z dopolnitvijo ureditve v Noveli ZIZ-J)
• posebnosti upravno - izplačilne prepovedi (dopolnjena ureditev postopka in vloge delodajalca, določena omejitev – enaka kot pri izvršbi).


ZAKONSKA PODLAGA:
 

Z Novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je pričela veljati 30. julija 2014, je bilo prav pri izvršbi na plačo precej bistvenih sprememb in dopolnitev obstoječe ureditve. Spremembe so se nanašale na določila o omejitvah in izvzetju prejemkov iz izvršbe in natančnejšo ureditev prejemkov, na katere je mogoče seči z izvršbo. Dopolnjena je bila ureditev upravno izplačilne prepovedi, spremembe so se nanašale tudi na vprašanja vrstnega reda sklepov o izvršbi ter možnosti ustavitve izvršbe v primeru prenizkih prejemkov.
Z Novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K), ki je pričela veljati 4. avgusta 2015, so se ponovno spremenile prav določbe glede izvršbe na plačo in sicer višina omejitve, ki je po novem 76 odstotkov (bruto) minimalne plače, spremembe pa so tudi pri prejemkih, izvzetih iz izvršbe. Dopolnjena in spremenjena je tudi ureditev uveljavljanja višje omejitve zaradi preživljanja družinskega člana, dodane pa so še omejitve na veteranski dodatek tako, da je nanj mogoče poseči z izvršbo zgolj glede privilegiranih terjatev.
Z zadnjo Novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je pričela veljati 25. marca 2018, ni bilo bistvenih sprememb in dopolnitev, temveč zgolj manjša sprememba glede omejitev na prejemke vojnih invalidov in vojnih veteranov.
V zadnjih letih je bilo začetih skoraj 20.000 postopkov osebnega stečaja, v katerih pa veljajo posebna pravila glede stalnih denarnih prejemkov dolžnika. Delodajalci so dolžni upoštevati zgolj sklep (stečajnega) sodišča o izterjavi stalnih prejemkov. Z zadnjo Novelo ZFPPIPP-G, ki je pričela veljati 26. aprila 2016, je določena tudi neposredna uporaba pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju glede omejitev izvršbe na plačo in druge stalne prejemke, kar bistveno spreminja dosedanjo ureditev in tudi izvrševanje sklepov o izterjavi stalnih prejemkov.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izobraževanje je namenjeno vsem osebam, ki se pri svojem delu in poslovnih opravilih srečujejo  s postopki, ko izvršujejo sodne sklepe, davčne sklepe in upravne prepovedi ter izplačila za osebe, zaposlene pri nekem delodajalcu.

Predavateljica
Dida Volk 

 



Dida Volk je sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani na oddelku za gospodarstvo. Je strokovnjakinja za izvršilno pravo in avtorica več strokovnih del s tega področja. Predava s področja izvršilnega, inoslvenčnega, pogodbenega, gospodarskega prava, zavarovanja terjatev in prava nepremičnin. 


Kotizacija:

Cena zajema udeležbo na dogodku, gradivo, pogostitev in potrdila. Potrdila se izdajo na zahtevo udeleženca.

Prijave:

Prijave sprejemamo do zapolnitve razpoložljivih mest. Pri zasedbi mest imajo prednost člani GZDBK. Skrajni rok za morebitno pisno odpoved je 21. 5. 2019. V nasprotnem primeru vam kotizacijo zaračunamo v celoti!

Plačilo

Kotizacijo predhodno nakažite na poslovni račun GZDBK pri NLB, d. d., Ljubljana, številka SI56 0297 0025 6614 247, sklic 20190523 + matična številka vašega podjetja.
Matična številka GZDBK: 2295032. ID GZDBK za DDV: SI68152990.
Potrdilo o plačilu predložite najpozneje ob prihodu na dogodek.

Dodatna pojasnila: mag. Nina Šab, 07 33 22 185, nina.sab@gzdbk.si.