Projekt Starosti prijazna mesta

Vsebina

Staranje prebivalstva nezadržno napreduje po vsem svetu. Tudi Slovenci smo postali dolgoživa družba. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji leta 1995 živelo 12,5 odstotka prebivalcev, starejših od 65 let, leta 2008 že petina, do leta 2060 predvidevajo, da jih bo več kot tretjina. Hkrati po vsem svetu narašča število meščanov. Danes že več kot polovica vseh ljudi živi v mestih in v mestih razvitih držav živi danes kar tri četrtine starejših državljanov. Velika umetnost politike je, kako v mestih zagotoviti pravičen socialni in ekonomski razvoj, ki vključuje tudi aktivno in zdravo staranje. Ena od možnih oblik ustvarjanja in vzdrževanja takega okolja je projekt Svetovne zdravstvene organizacije Starosti prijazna mesta.

Leta 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija projekt predlagala na 18. svetovnem kongresu gerontologije in geriatrije v Rio de Janeiru. V 33 mestih po svetu so okoli 1500 starejših meščanov prosili, naj opišejo prednosti in ovire, ki jih doživljajo na različnih področjih mestnega življenja. Na podlagi vseh mnenj in predlogov so na Svetovni zdravstveni organizaciji opredelili 84 značilnosti starosti prijaznega mesta ter pripravili in izdali priročnik za uresničevanje projekta.

V dogovoru s Svetovno zdravstveno organizacijo so na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje z letom 2008 sprožili aktivnosti za uvajanje programa Starosti prijazna mesta v Sloveniji. Naleteli so na zelo dober odziv županov treh največjih slovenskih mest, Ljubljane, Maribora in Celja, kasneje sta se v projekt vključili še mesti Velenje in Ruše.