Razprava o davčni reformi je hkrati razprava o konkurenčnem in predvidljivem poslovnem okolju
10.1.2024 - Dvakratna sprememba zakona o dohodnini v istem letu zagotovo ni primer stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja, ki mu je vlada v lanskem letu dodala še nove obremenitve,« je uvodoma, v imenu organizatorjev javnega posveta o davčni reformi, 15 gospodarskih in kmetijskih združenj in organizacij, ki sestavljajo Gospodarski krog, dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da vlada z nobenim ukrepom, razen v primeru blaženja energetske krize, ni zmanjšala bremen gospodarstva. Davčni sistem mora biti pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za ljudi in poslovne subjekte. Cilj davčne reforme bi moral biti razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ugodna davčna politika spodbuja tuje investicije in gospodarsko rast. Hkrati mora davčna reforma nasloviti demografske izzive in se usmeriti v preprečevanje odliva izobraženih kadrov v tujino in privabljanje tujih usposobljenih kadrov, je v sklepni besedi med drugim dejal predsednik ZDOPS Marko Lotrič.
Gospodarstvo je v Sloveniji že danes po efektivni stopnji obdavčitve z davkom od dohodka pravnih oseb bolj obremenjeno kot v štirih primerljivih srednjeevropskih državah. Z dvigom stopnje DDPO za dodatne 3 odstotne točke bo postalo še manj konkurenčno. Gospodarstvo že tako pestijo visoka inflacija, padanje proizvodnje in naročil, ohlajanje na izvoznih trgih, upadanje prihodkov v storitvenih dejavnostih, še vedno nekonkurenčne cene energentov in rast stroškov dela. Po deležu pobranih socialnih prispevkov v BDP smo na 3. mestu med EU-27. Ključen razlog za odstopanje je visoka efektivna obdavčitev dela s pokojninskimi prispevki in odsotnost razvojne kapice. Primerjava neto plače pri slovenski povprečni bruto plači 2.200 EUR kaže, da je v sedmih srednjeevropskih državah mesečni prejemek zaposlenega v povprečju za 145 EUR višji, če dvignemo višino plače na 4.000 EUR bruto, pa kar za 290 EUR. Na lestvici konkurenčnosti držav je Slovenija na 42. mestu med okoli 60 državami in zaostaja tako za večjimi evropskimi kot tudi za manjšimi skandinavskimi in baltskimi državami. Ti podatki dokazujejo, da Slovenija ni privlačna za greenfield neposredne tuje investicije, je uvodoma argumentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Po mnenju organizacij, združenih v Gospodarski krog, bi moral biti cilj davčne reforme razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Zaznati je namreč že trende upadanja potrošnje, ki je že občutno večje od povprečja EU, stanje pa bi še močno poslabšal morebiten dvig stopnje DDV, ki se ne sme zgoditi. Ugodna davčna politika namreč spodbuja tuje investicije in gospodarsko rast. In to je najboljši način za vzdržne javne finance na dolgi rok.
Slovenija še naprej ohranja dobro izhodišče za pospešeni razvoj, tako z vidika finančne kondicije kot nekaterih strukturnih kazalnikov konkurenčnosti in odpornosti, vključno z visoko stopnjo socialne kohezije, je povedal dr. Peter Wostner, UMAR, ki pa pri tem izpostavlja, da je napredek prepočasen, premalo odločen, še posebej v vidu negativnih demografskih trendov. Z razpoložljivimi viri bo namreč v prihodnje treba narediti bistveno več, zato bi Slovenija morala zasledovati cilj dviga produktivnosti na raven vodilnih inovatork. Za dosego tega cilja bi bilo treba jasneje opredeliti nacionalne strateške prioritete, ki bi morale bolj jasno zasledovati pospešeno in celovito pametno preobrazbo, tako v segmentu preoblikovanja slovenskih tradicionalnih paradnih konjev kot bolj ambicioznega naslavljanja še neizkoriščenih priložnosti (npr. na področju IKT), vključno s pospešeno avtomatizacijo in pospešenim uvajanjem novih tehnologij (npr. umetne inteligence). Za to je potreben celovit sveženj ukrepov, ki so v Poročilu o produktivnosti strukturirani na predvidljivo, učinkovito in odzivno poslovno okolje, strateški pristop k razvoju človeških virov ter ukrepe za pospešen prehod v pametno in zeleno gospodarstvo. Za to pa bo, tudi z vidika davčnega prestrukturiranja, treba v vidu mobilnega ne le kapitala, pač pa tudi ljudi, treba vzpostaviti bolj prijazno okolje za izvajanje visoko produktivnih aktivnosti in zaposlenih.
Na okrogli mizi so svoja stališča prikazali dr. Tjaša Redek in dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete, predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun ter Ivan Simič iz Simič & partnerji in Davčne svetovalne zbornice Slovenije.
Plače so v Sloveniji nizke, a so odraz tistega, kar v družbi realno ustvarimo. Če se ne bomo posvetili temu, kako ustvariti več, bodo takšne tudi ostale, je izpostavila dr. Tjaša Redek. Politika se mora posvetiti temu, da poveže različne strategije, ki bodo vodile do višje blaginje. Pri sedanji obremenitvi plač si podjetja težko privoščijo najboljše izobražene zaposlene. Porazdelitev plač je šla v zadnjih letih v škodo višje izobraženih, razlike v plačah se znižujejo.
Postopanje vlade na področju davčne reforme je dr. Mojmir Mrak označil kot »rokohitrstvo«. Vlada je v osnovi usmerjena prerazporeditveno. Meni, da resnih razvojnih problemov brez osvojitve logike, da se »kolač poveča v obliki večje dodane vrednosti, ne bo mogoče rešiti«. Vsekakor bi bilo treba davčno reformo skupaj sprejemati s pokojninsko reformo, pri čemer je potrebno najprej razčistiti, kaj so pokojnine in kaj socialni transferji. Ne verjame, da je za takšno reformo prava volja in so bolj verjetne zgolj določene spremembe oz. prilagoditve. Zato bi v dani situaciji raje videl, da davčne reforme ne bi bilo, ker če bo, bi lahko naredila več škode kot koristi.
»Pravica odložena je pravica odrečena,« je dr. Matej Avbelj komentiral še vedno nerešeno ustavno presojo zakona o dohodnini. To, da država ne zagotovi učinkovitega in poštenega razreševanja sporov v družbi, je označil kot skriti davek. Po njegovem prepričanju je treba zadevo pogledati sistemsko. Pojasnil je, da je povprečen čas do sprejema odločitve na Ustavnem sodišču prek 500 dni, pri čemer pa po vsebini odloči le v 13 % podobnih zadev, kot je ustavna presoja zakona o dohodnini. Ostale zadeve zavrže, kar pomeni, da spor ni razrešen. Počasno delovanje ne pomeni, da US ne odloča, temveč da odločanje prepušča drugima dvema vejama oblasti, ki prevečkrat zakone sprejemata po hitrem postopku.
Dr. Davorin Kračun se je strinjal z dr. Mrakom glede fiskalnih pravil, ki jih vidi kot instrument, ki koristijo v EU predvsem manjšim, perifernim državam. V zadnjih 4 letih smo šli čez 3 krize. Skupni primanjkljaj je v tem obdobju znašal 10,2 mrd. Četrtina tega je prispeval strukturni primanjkljaj. Zagovarja predvidljive in stabilne javne finance tudi na srednji in dolgi rok ter konkurenčen in ustrezno razporejen davčni primež.
Od 200 tisoč podjetij v Sloveniji večina podjetij plačuje DDPO po statutarni stopnji, je povedal mag. Ivan Simič. Z zviševanjem tega davka se v bistvu znižujejo olajšave za podjetja, ki znižujejo stopnjo tega davka prav z investicijami v razvoj. »V Sloveniji niti ne rabimo toliko reorganizacije davkov, ampak več plačnikov. Sam sem že pred leti predlagal 6. dohodninski razred za tiste, ki bodo imeli prihodke na leto nad milijon evrov. Mi hočemo privabiti bogataše v Slovenijo, da bodo tukaj plačevali davke.«
Predsednik ZDOPS Marko Lotrič je v svojem zaključku povzel sklepe današnjega posveta.
SKLEPI STROKOVNEGA POSVETA GOSPODARSKEGA KROGA
1. Gospodarska in kmetijska združenja in organizacije smo tako pomemben partner oziroma deležnik v socialnem dialogu, da se odločitve, ki vplivajo na naše delovanje, kar davčna reforma vsekakor je, brez nas ne bi smele sprejemati. Pri reformah, ki zadevajo družbo kot celoto, morajo biti vse karte položene na mizo, pogovori iskreni in dogovori zavezujoči.
2. Davčni sistem mora biti pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za ljudi in poslovne subjekte.
3. Davčna politika je sistem, ki vpliva na življenja ljudi in na poslovanje podjetij. Zato je treba davčne reforme delati redko in premišljeno, da ureditve zdržijo daljše časovno obdobje, kar zagotavlja predvidljivo in stabilno poslovno okolje. V nasprotnem primeru se posameznike in podjetja sistemsko odvrača od večje aktivnosti.
4. Cilj davčne reforme bi moral biti razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ugodna davčna politika spodbuja tuje investicije in gospodarsko rast.
5. Hkrati mora davčna reforma nasloviti demografske izzive in se usmeriti v preprečevanje odliva izobraženih kadrov v tujino in privabljanje tujih usposobljenih kadrov.
6. Nenehno prekomerno zviševanje davščin in prispevkov zagotovo povečuje sivo ekonomijo, s čimer se prilivi v proračun in blagajne socialnih sistemov manjšajo.
7. Nestabilno davčno okolje se odrazi tudi v višjem strošku kapitala in likvidnosti, ki se odrazi tudi v pogojih financiranja gospodarstva in prebivalcev.
8. Velike davčne obremenitve nas sicer čakajo predvsem v letu 2025, vendar pa so že spremembe pri Zakonu o dohodnini kljub večjim obremenitvam podjetij prinesle nižje neto plače, saj na primer olajšava ni bila dvignjena, spremembe so bile pri davčni obravnavi nagrade za poslovno uspešnost. Gospodarski krog verjame, da so bile številne spremembe Zakona o dohodnini, ki je bil spremenjen lansko leto, neustavne. Na presojo Ustavnega sodišča še čakamo.
9. Glede na izkušnje tega leta in sprejem zakonov, ki so gospodarstvu prinesle obremenitve, ljudje pa zato niso dobili nič večjih plač, menimo, da je najbolje, da se vlada nadaljnjih sprememb davčne zakonodaje sploh ne loteva. V kolikor pa se jih , naj si vzame zgled po Nemčiji ali Hrvaški, kjer so gospodarstvo z davčno reformo razbremenili, ljudem pa zagotovili višje neto plače.
---
Strokovni posvet so organizirala gospodarska in kmetijska združenja ter organizacije: Advantage Austria Ljubljana, AmCham Slovenija, British-Slovenian Chamber of Commerce, Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, German-Slovene Chamber of Commerce and Industry (AHK Slowenien), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije / Chamber of Craft and Small Business of Slovenia, Sindikat kmetov Slovenije, Skupina podjetij z notranjim lastništvom, Trgovinska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Združenje bank Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ZDS, ZDOPS (Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije), Združenje Manager.
