Sekcije - Prof. dr. Miha Humar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
Odslužen les – še neizkoriščen vir surovin v Sloveniji
Les je edina naravno obnovljiva surovina, ki jo imamo v Sloveniji v relativnem izobilju. V Evropi se soočamo s presežki lesa, v bližnji prihodnosti, predvidoma od leta 2020 do 2050, pa bo po napovedih strokovnjakov Evropske zveze papirničarjev CEPI (Confederation of European paper industries) lesa začelo primanjkovati. Glavni vzrok za to bo veliko naraščanje potreb po lesu, papirju in lesnih materialih na Kitajskem in v Indiji, kjer jim lesa že primanjkuje. Zato se moramo naučiti les čim bolj smotrno izrabljati že danes, da bomo pripravljeni na čase pomanjkanja te surovine.
Uspeh št. 16
Predvsem v Evropi se je zato v zadnjem desetletju uveljavila politika kaskadne oziroma stopenjske rabe lesa. Tovrstna raba odseva dejstvo, da ima les več življenjskih krogov. Les je material z vsaj dvema ali tremi uporabnostnimi cikli: najprej ga uporabimo kot izdelek (žagan les, gradbene komponente, pohištvo), drugič kot material v reciklirnem procesu (plošče ali papir) in na zadnje za pridobivanje energije. Konkurenčni materiali (plasti, jeklo, beton) sicer utegnejo imeti nekaj tehničnih prednosti, vendar sta njihovo energijsko in okoljsko ravnovesje na podlagi kriterijev ocene življenjskega cikla (LCA) bistveno slabša od lesa.
V skladu s kaskadno rabo lesa je tako bistvenega pomena izrabiti les tudi po koncu njegove življenjske dobe. Za takšen les se je uveljavilo več izrazov. V nemščini ga označujemo za Altholz, v angleščini pa recovered wood ali post consumed wood. V slovenščini se je v zadnjem času uveljavil termin odslužen les. Značilen primer odsluženega lesa je na primer staro pohištvo, ki ga pripravimo za kosovni odvoz. To pohištvo lahko vnovič uporabimo (kot omaro nekje drugje), ga recikliramo v iverne plošče ali uporabimo v energetske namene. Najslabša možnost pa je, da ga odložimo na deponijo. Poleg tega med odslužen les sodita še odpadni lesen pakirni material (palete, gajbice …), les, ki ga pridobimo z rušenjem stavb … Kakor koli, v nobenem primeru pa ne smemo enačiti odsluženega lesa z lesnimi ostanki ali odpadki. Odpadki so v skladu z najnovejšo definicijo snovi, za katere ne obstaja nobena tehnologija predelave in jih moramo zato odložiti na deponije. Po drugi strani pa lesni ostanki nastajajo med industrijsko predelavo lesa in jih uporabljamo kot surovino za izdelavo lesnih kompozitov ali v energetske namene. Bistvena razlika med lesnimi ostanki in odsluženim lesom je tudi dejstvo, da lesni ostanki nastajajo točkasto, v lesno predelovalnih podjetjih, med tem ko odslužen les prihaja iz uporabe praktično v vsakem gospodinjstvu. Poleg tega rabo odsluženega lesa pogosto omejuje prisotnost onesnažil, ki so v les vnesena skozi uporabo ali razgradnjo. Najpogostejša onesnažila so cinkove, titanove in svinčeve spojine v premazih, bakrove spojine, ki smo jih v les vnesli zaradi zaščite pred lesnimi škodljivci, in klorove spojine. Ravno klorove spojine pa v zadnjem času povzročajo številne težave pri rabi odsluženega lesa in lesnih ostankov v energetske namene. Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo iz leta 2008 postavlja mejno vrednost za klor v lesu (150 ppm) tako nizko, da pogosto mejno vrednost presežejo že sveže posekane hitrorastoče vrste. Poleg tega prihaja do pogostih kontaminacij s klorom zaradi transporta pozimi po soljenih cestah, dvoriščih … Zato je mejna vrednost klora za surovino za proizvodnjo lesnih kompozitov precej višja in zanaša 1000 ppm. Zato menim, da je ta Uredba povsem neživljenjska in bi jo bilo nujno čim bolj prilagoditi realnim razmeram.
Lahko rečemo, da so potenciali odsluženega lesa na Slovenskem še neizkoriščeni. Zaradi onesnaženosti z anorganskimi ali organskimi onesnaževali je po mojem mnenju odslužen les najbolj smiselno izkoriščati v energetske namene. S tem se zmanjša cenovni pritisk tudi na ostale porabnike lesa, ne nazadnje pa s tem preprečimo tudi odlaganje še uporabne surovine na odlagališča, kajti pri anaerobni razgradnji lesa nastaja izredno pomemben toplogredni plin, tj. metan, ki ima izrazito negativen vpliv na segrevanje ozračja. Poleg tega je zmogljivost odlagališč omejena in javnost je izredno nenaklonjena odpiranju novih. V vsakem primeru pa mora energetska izraba potekati v ustreznih kotlih s kakovostnim filtriranjem dimnih plinov, ki preprečujejo izhajanje strupenih dimnih plinov ali težkih kovin.
