Sekcije - Nina Šab
Tokrat o starejših zaposlenih, Zbirki znanja 02 in petem vzoru
5. dan ravnanja s človeškimi viri smo tokrat namenili razmisleku o starejših zaposlenih, njihovi nadaljnji delovni karieri, prenosu njihovega dragocenega znanja na mlajše kolege, medgeneracijski sinergiji, zdravju zaposlenih in o projektu POZA. Istočasno je na ta dan izšel priročnik dobrih praks GZDBK (Zbirka Znanja 02) z naslovom Absentizem – preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje. Sledila sta svečana podelitev priznanja za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri in pogovor s prejemnico tega priznanja.
Uspeh št. 18
18. oktobra je na Otočcu potekal 5. dan ravnanja s človeškimi viri z naslovom Načrtovanje kariere zaposlenih nad 50-im letom in njihov prenos znanja na mlajše sodelavce. Po uvodnem pozdravu direktorja GZDBK Tomaža Kordiša in predsednice Sekcije za ravnanje s človeškimi viri Marte Strmec je o kariernem potencialu starejših zaposlenih in prenosu njihovega znanja na mlajše sodelavce predavala Tatjana Dragovič.
Starostni menedžment je zavedanje, da imajo ljudje različnih starosti različne potrebe, kvalifikacije in veščine, ter upravljanje različnih starostnih skupin in njihovih znanj z namenom doseči čim višjo kakovost. Starostni menedžment pripelje do tega, da se v delovnih okoljih upošteva ljudi vseh starosti, da so vse prednosti različnih starosti izkoriščene in ustrezno cenjene, je izpostavila Tatjana Dragovič. Znanje in kompetence, ki jih imajo starejši zaposleni, so kapital podjetja. Za učinkovito in načrtno vodenje ter prenos med sodelavci je treba to znanje in kompetence v podjetju zelo dobro poznati. Ali v vašem podjetju razvijate načrt nasledstva zaposlenih?
Starost prebivalstva se v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija, viša. Struktura zaposlenih je zato vse starejša. Nenehno pozabljamo na dejstvo, da sta tudi življenjski standard kakor delovna kondicija zaposlenih praviloma vse višja. Trend podaljševanja delovne dobe zasledimo v vseh razvitih državah. Zato je prav, da delovno okolje in miselnost krepimo na način, ki je tem dejstvom primerno.
Delovnopravno zakonodajo je treba uskladiti z današnjimi dejanskimi življenjskimi in demografskimi razmerami, če želimo ostati svetovno konkurenčni. To pa za seboj potegne nepriljubljene reforme v vseh evropskih državah. To je bilo izhodišče za razmislek o konfliktu ali sinergiji med generacijami, o čemer je spregovorila Irena Kuntarič Hribar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Zdravje zaposlenih je vse pomembnejša vrednota, ki se s staranjem prebivalstva vse bolj kaže tudi v poslovni uspešnosti podjetij. Slovenski mediji vse več pozornosti posvečajo temi zdravje zaposlenih, kar je prisotnim izpostavil Primož Zupan. Glavni namen projekta POZA je bil namenjen temu, da regijsko gospodarstvo opozorimo na to vrednoto, tako da na zdravje gledamo širše, ne le kot bolniško odsotnost zaposlenih z dela. Ob izdaji priročnika dobrih praks v Zbirki znanja 02 z naslovom Absentizem – preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje (dostopen je brezplačno na spletni strani GZDBK), je Nina Šab predstavila komunikacijo projekta POZA, Ajda Zorko pa medijsko prepoznavnost in objave projekta POZA.
Po strokovnem delu je sledila tokrat že peta podelitev priznanja za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri, ki ga je letos prejela Marija Jurekič, saj je desetletja s svojimi številnimi prizadevanji pomembno vplivala na zavedanje in razvoj na področju ravnanja s človeškimi viri v naši regiji.
Stanovski kolegi, kadroviki Dolenjske in Bele krajine, so predlagali, da se letos priznanje izreče Mariji Jurekič. V imenu zbornice in ocenjevalne komisije sta direktor GZDBK Tomaž Kordiš in predsednik komisije Boris Dular Mariji Jurekič izročila Priznanje za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri GZDBK za leto 2011.
