Uvodnik, Tomaž Kordiš
V pričakovanju ukrepov za gospodarsko rast
Ali so že zagotovljeni pogoji za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva? So zagotovljeni ukrepi za lažji dostop do virov financiranja, za večjo fleksibilnost trga dela in nižje obremenitve stroškov dela, so skrajšani administrativni postopki, imamo vzpostavljeno učinkovito delovanje pravne države? Glede na zmanjšanje gospodarske dejavnosti, ki je posledica nadaljevanja padanja domače potrošnje, upadanje gradbenih investicij in investicij v osnovna sredstva – je odgovor jasen.
Uspeh št. 21
Kriza (finančna, gospodarska, družbena …) v državi še traja in varčevanje se nadaljuje, rezultati in napovedi so znani, a ukrepov, ki bodo zagotovili nov finančni, gospodarski in družbeni razvoj, ni. Gospodarsko rast bomo dosegli, a vprašanje je, kdaj in s katerimi ukrepi. V času krize je najlaže reči, da ni denarja za investicije, za novo cestno infrastrukturo, da moramo varčevati. Varčujemo tudi pri domači potrošnji in investicijah v osnovna sredstva – in vrtimo se v spirali.
Poletna napoved gospodarske rasti sicer kaže, da se bo izvoz še povečal predvsem na trge izven EU, kar je za našo regijo spodbudno, saj so družbe v naši regiji izrazito izvozno usmerjene. V letu 2012 so kar 63 % prihodkov ustvarile na tujih trgih. Izvoz naše regije predstavlja več kot 10 % vsega slovenskega izvoza. To gibanje se nadaljuje tudi v tem letu, a je treba za zadržanje in povečanje izvoza poleg inovativnih proizvodov in storitev, ki imajo kupca na zahtevnih tujih trgih, od zakonodajalca zagotoviti tudi prepotrebne spodbude in ukrepe za oživitev gospodarstva.
Za nov gospodarski zagon so med drugim potrebni tako tuje investicije kot vlaganje v infrastrukturo. Brez primerne cestne infrastrukture tujih investicij ne bo. Avtocestno povezavo z Ljubljano smo dobili zadnji in že ob odprtju zadnjega odseka smo jasno povedali, da želimo biti prvi pri 3. razvojni osi. Decembra 2012 je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka na avtocesti A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, v kratkem pričakujemo javno seznanitev z nadaljevanjem državne ceste do Metlike in Črnomlja. Tretja razvojna os je nujna za gospodarski razvoj Dolenjske in Bele krajine, hkrati pa bo bistveno izboljšala povezavo Bele krajine do Ljubljane, Zagreba, Kvarnerja, Dalmacije in Bosne. Kaj pomenita slaba cestna povezava in nekonkurenčnost v primerjavi s Slovaško, pa smo Belokranjci že spoznali.
S 1. 7. 2013 je Hrvaška postala članica Evropske unije in na naši meji s sosedo veljajo spremenjeni postopki. Prost pretok blaga med obema državama je tako izenačen s pretokom blaga z dozdajšnjimi državami članicami. To je nova priložnost za gospodarsko sodelovanje.
