Mnenja članov GZDBK
Kako o učinkoviti rabi virov razmišljajo člani?
Učinkovita raba virov je danes nujna za obstoj na trgu. Evropska unija vse večji poudarek daje energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije. Z denarnimi spodbudami želi povečati učinkovitost in produktivnost ter tako izboljšati svojo konkurenčnost. S sogovorniki smo se pogovarjali o tem, kako oni upravljajo s svoji viri, da ostajajo konkurenčni.
Uspeh št. 23
MITJA BRUDAR, ELEKTRO LJUBLJANA
Učinkovita raba virov je širok pojem. Uporabljamo ga tako tehniki kot ekonomisti. Pri svojem delu, to je pri skrbi za omrežje za distribucijo električno energije, moram računati z obema vidikoma, ki sta med seboj prepletena. S tehnične plati ima električna energija veliko prednost pred ostalimi energenti, saj jo lahko preprosto in z velikimi izkoristki pretvarjamo v druge oblike energije. Profesorji na fakulteti za elektrotehniko so nam zato govorili, da je žlahtna in da jo je tako treba tudi uporabljati. Ključna elementa, ki ju moramo zagotoviti, sta zanesljivost in razpoložljivost. Razlog je v tem, da je električna energija najdražja takrat, ko je ni. Vse obstane. Zato imamo distributerji električne energije, ko govorimo o učinkoviti rabi virov pri obratovanju in razvoju omrežja, v prvi vrsti v mislih ravno ta dva elementa.
DARKO PAVLAČIĆ, REVOZ
V Revozu je učinkovita raba virov stalnica že vrsto let, saj so stroški za nabavo energentov pomemben delež stroškov tovarne. Poleg stroškovnega vidika želimo z najbolj smotrno porabo virov prispevati k manjši obremenitvi okolja.
Učinkovita raba virov se začne že v fazi načrtovanja proizvodnih procesov. Ko določimo potrebe, poskušamo najti najboljšo razpoložljivo tehniko, ki nam nudi ustrezno stopnjo zanesljivosti delovanja, ekonomičnost delovanja skozi življenjsko dobo in sprejemljiv investicijski strošek.
Načrtovanje, vodenje, izvajanje in spremljanje vseh teh dejavnosti je vpeto v celoten sistem delovanja tovarne. Služba vzdrževanja skrbi za načrtovanje, proizvodnjo, distribucijo in spremljanje porab energetskih virov v celotnem tehnološkem procesu in spremljevalnih službah. Na osnovi sprotne analize podatkov o različnih mestih porab ugotavljamo priložnosti za zmanjšanje porab in tudi morebitna odstopanja od zastavljenih ciljev, temu pa sledi izvedba potrebnih ukrepov.
MIRA RETELJ, SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
Učinkovita raba virov energije pomeni kakovostnejše in prijaznejše bivalno okolje. Za doseganje zmanjšanja rabe energije pa je treba vlagati v organizacijo energetskega upravljanja objektov, v izvajanje tehnično-investicijskih ukrepov in večjo rabo obnovljivih virov energije.
Energetski pregled objektov Splošne bolnišnice Novo mesto je pokazal, da bi ob racionalni rabi energije in ustrezni organiziranosti z investicijskimi vlaganji bilo možno zmanjšati porabo energije za 28 %. Gre za porabo plina za ogrevanje prostorov, električno energijo in vodo. Ob ustrezni organizaciji dela in ozaveščenosti zaposlenih in pacientov pa so bili predvideni še od pet- do osemodstotni prihranki energije.
Z dokončano energetsko sanacijo bolnišnice smo dosegli velike učinke, bistveno smo pridobili pri kakovosti bivanja v objektih in zmanjšali stroške energentov za 30 %.
V prihodnje bomo morali postoriti še več pri varčevanju z vodo, kar je ne le energetski izziv, temveč tudi ekološka potreba.
ANDREJ KASTELIC, GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
Prek razvoja civilizacije in tehnologije spoznavamo pomembnost obnovljivih virov, katerih primerna raba zagotavlja dolgoročno izkoriščanje.
V Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, d. d., z načrtnim gospodarjenjem stremimo k trajnostni, večnamenski in sonaravni rabi, kar gozdovom še dviguje vrednost in rastni potencial ter zagotavlja les kot obnovljivi vir. V podjetju se trudimo lesu dodati čim višjo dodano vrednost z lastno predelavo ter s povezovanjem gozdnolesne verige domačih lesnih obratov. Menimo, da pri lesu učinkovita raba poleg izkoriščanja gozdnega potenciala pomeni tudi razvrščanje lesa po njegovi uporabni vrednosti ter predelava celotnega segmenta lesa. Zato smo se že pred štirimi leti odločili za postavitev kotla na lesne sekance s kurilno močjo 1,1 MW in na ta način začeli uporabljati toploto iz obnovljivih virov tako za vzgojo vrtnarskih proizvodov v rastlinjakih in steklenjakih kot tudi za ogrevanje poslovnega objekta in stanovanjskih hiš.
