Božidar PODOBNIK, univ. dipl. inž., vodja projekta
ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO
Začetek energetske sanacije v Splošni bolnišnici Novo mesto sega v leto 2009, ko smo opravili razširjen energetski pregled, ki je pokazal vzroke visoke porabe energentov, z njimi povezane stroške ter nakazal ustrezne rešitve. Z aktivnostmi smo začeli v letu 2010 z opredelitvijo potrebnih posegov, imenovanjem izvedbene skupine ter izdelavo časovnega načrta, ki je predvideval zaključek del v letu 2013.
Uspeh št. 23
Kandidirali smo na javnem razpisu ministrstva za zdravje v okviru Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju od 2007 do 2013. Na omenjenem razpisu smo uspešno kandidirali ter se na ta način dejavno vključili v program energetske sanacije. Sledila je priprava investicijske in tehnične dokumentacije. V investicijski dokumentaciji smo se opredelili za izvajanje dejavnosti na področju energetske sanacije stavb, izvedbo energetsko učinkovitih ogrevalnih, hladilnih, klimatizacijskih in prezračevalnih sistemov, izvedbo energetsko učinkovite proizvodnje in distribucije energije ter izvedbo energetsko učinkovite razsvetljave.
Z gradbenimi deli se je začela 1. faza energetske sanacije. Zamenjanih je bilo 671 kosov visoko kakovostnega stavbnega pohištva s senčili in vsemi pripadajočimi gradbenimi deli ob zamenjavi stavbnega pohištva. Skupno je bilo saniranih 6766 m2 fasade v različnih tipih energetsko učinkovitih izolacijah in izvedb. Dodatno izolacijo smo izvedli na 4292 m2 neogrevanega podstrešja.
V 2. fazi so se izvedla dela v šestih energetskih podpostajah, postavitev toplotnega rekuperatorja v pralnici, zamenjava sistema priprave demineralizirane vode, avtomatizacija in daljinsko upravljanje podpostaj, zamenjava termostatskih ventilov ter zamenjava zunanje in dela notranje razsvetljave. Zamenjane so bile črpalke s samodejnim krmiljenjem, regulacijski ventili, toplotni izmenjevalci na grelnikih, izolirani so vsi cevovodi v podpostajah, nameščeni so temperaturni senzorji in merilniki porabe toplotne energije. Izvedlo se je hidravlično uravnoteženje toplovodnega ogrevanja. V vseh podpostajah so nameščeni krmilniki in avtomatika, ki prek centralnega nadzornega sistema omogočajo daljinski nadzor (CNS) in alarmiranje napak. Vsi ti podatki so vodeni prek t. i. scade na CNS, ki je v centralni energetski postaji. Za potrebe uporabe odpadne toplote iz sušilnika perila v pralnici je bil postavljen toplotni rekuperator. Sistem centralne priprave demineralizirane vode je bil v celoti zamenjan z novejšim po principu reverzne osmoze. Zamenjanih je bilo 1416 termostatskih ventilov. Zamenjava razsvetljave se je opravila na vseh točkah zunanje razsvetljave, kjer je bilo zamenjanih 77 svetilk, ter v podzemnih hodnikih in stopniščih, kjer je potreba po celodnevnem osvetljevanju. Na notranji razsvetljavi je bilo zamenjanih 164 svetilk, ki so krmiljene glede na osvetljenost in gibanje v conah.
V 3. fazi so dejavnosti potekale v centralni postaji energetike. Dela so se izvajala v toplovodni kotlovnici, parni kotlovnici, plinski napeljavi, odvodih dimnih plinov, prezračevanju in na montaži trigeneracijskega sistema. V toplovodni kotlovnici je postavljena hidravlična kretnica, ki iz vseh proizvodnih toplotnih virov sprejema toploto in iz nje so napajane vse energetske podpostaje. Proizvodni toplotni viri so dve turbini kogeneratorja, dva toplovodna kotla, ohlajevalnik parnega kondenzata in parni izmenjevalec. Katere vire toplote se uporablja, je odvisno od zahtev potrošnikov in vpliva zunanjih temperatur. Toplovodna kotlovnica, parna kotlovnica in turbine so v celoti avtomatizirane, sinhronizirane in daljinsko vodene. V parni kotlovnici so zamenjani parni kotli in kombinirani gorilniki. Zaradi sprememb vgrajene opreme in vgraditve toplotnega izmenjevalca (ekonomajzerja) v dimnovodno napeljavo je bilo treba spremeniti odvode dimnih plinov. Na ravno streho energetske postaje smo postavili dve kogeneratorski mikroturbini, ki zagotavljata soproizvodnjo električne (do 400 kW) in toplotne moči (do 580 kW). Vsa pridobljena energija iz mikroturbin gre za potrebe bolnišnice. Na vseh virih toplotne in električne energije je vezana merilna oprema, ki je osnova za daljinsko vodenje energetske postaje.
Osnovni energent za pridobivanje toplote je zemeljski plin. Poraba zemeljskega plina se je v času energetske sanacije postopoma zmanjševala. Tako je bila v letu 2010 poraba 1442 tisoč kubičnih metrov, v letu 2011 se je zmanjšala na 1329 tisoč, v letu 2012 na 1206 tisoč in v letu 2013 na 1127 tisoč kubičnih metrov. Poraba se je tako zmanjšala za 22 %. Poraba električne energije se je v tem obdobju zmanjšala za 2 %, pri čemer je treba poudariti, da je bilo v tem obdobju priključenih nekaj močnejših medicinskih električnih porabnikov, med njimi aparat za slikanje z magnetno resonanco, ki dnevno potroši 195 kWh. Z upoštevanjem novih električnih porabnikov je prihranek električne energije 5,5 %. V zadnjih dveh mesecih leta 2013 smo izvedli poskusno obratovanje kogeneratorja, ki je ob enaki porabi zemeljskega plina na toplovodnih kotlih poleg toplote proizvedel še 229 MWh električne energije, ki je v celoti izkoriščena v bolnišničnih prostorih. Dejanski prihranki se že kažejo, jasnejši bodo v obdobju nekaj let, ko bodo sistemi optimalno nastavljeni in v daljšem časovnem delovanju. Poudariti pa je tudi treba, da so z energetsko sanacijo največ pridobili pacienti, osebje bolnišnice in ostali bolnišnični uporabniki, sploh glede splošnega standarda.
V času priprave in izvedbe energetske sanacije je tehnično osebje bolnišnice poleg vodstva, pravne, ekonomske in nabavne službe tesno sodelovalo s projektanti in z izvajalci del. Nihče bolje ne pozna razmer v prostorih bolnišnice kot tisti, ki vsak dan zagotavljamo nemoteno energetsko in tehnično oskrbo bolnišnice. Uspešno uresničitev projekta je treba pripisati skupnemu delu omenjenih služb, predvsem vodstvu bolnišnice, ki je stalno spodbujalo in spremljalo udejanjanje zastavljenih nalog, in odgovornim za vodenje projekta energetske sanacije na ministrstvu za zdravje.
Celotna investicija bolnišnice v energetsko sanacijo je v omenjenem obdobju znašala 5,9 mio EUR, od tega je bilo 3,9 mio EUR nepovratnih sredstev. Nepovratna sredstva predstavljajo 90 % upravičenih stroškov, od tega predstavljajo namenska sredstva kohezijskega sklada, opredeljena v okviru prednostne usmeritve »energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb« v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »trajnostna raba energije« 85-odst. delež, delež Republike Slovenije v okviru iste prioritete pa je 15-odstotni.
