Intervju
Pogovor s predsednikom GZDBK Jožetom Colaričem
Uspeh št. 1
Ustvarjanje poslovnih priložnosti za jutri
Mineva prvo leto delovanja GZDBK. Kakšna je vaša ocena zborničnega dela v tem začetnem obdobju?
Upravni odbor zbornice se je po ustanovitvi zavezal, da bo zbornica uspešna – in to zavezo jemljemo zelo resno. Od svoje ekipe pričakujemo najvišjo možno angažiranost, zato zbornica v nobenem trenutku ne deluje v prostem teku. Imamo cilje, člane in profesionalno ekipo in prepričan sem, da podjetjem nudimo veliko. Kot veste, smo bili prvi v Sloveniji, ki smo izkoristili priložnost in ustanovili samostojno gospodarsko zbornico. S tem smo pokazali, da se hitro odzivamo in da smo lahko prvi. Takšno razmišljanje je v poslovnem svetu nujno.
Kašno je poslanstvo zbornice? Kakšne cilje ste si postavili pred letom dni in kakšne prednostne naloge?
Naše poslanstvo »Ustvarjanje poslovnih priložnosti za jutri« dobro odraža tisto, zaradi česar smo ustanovili zbornico. Združili smo se s ciljem, da bi uveljavljali interese dolenjsko-belokranjskih podjetij in pripomogli k razvoju regije. Imamo posluh za potrebe skupnosti, a hkrati želimo, da se glas gospodarstva sliši tudi pri širših regionalnih vprašanjih. Brez uspešnih podjetij ni razvoja regije in prav je, da se tega zavedamo.
Kaj štejete za največji uspeh tega prvega leta in kaj želite še izboljšati?
Največji uspeh je, da smo vzpostavili uspešno delujočo organiziranost gospodarstva v tem delu Slovenije, prilagojeno podjetniškim potrebam, in ki jo soustvarjajo podjetja sama.
Kako ocenjujete vpliv gospodarstva Dolenjske in Bele krajine na slovenski prostor? Ali je naš del Slovenije na ravni države enakopravno obravnavan glede na moč oz. uspehe gospodarstva?
Vloga te regije v slovenskem prostoru je na precej področjih bistveno večja, kot bi to sodili po demografskih ali geografskih merilih. Regija je zelo izvozno naravnana, saj se skoraj dve tretjini ustvarjenega izvozi. To je dvakrat več od slovenskega povprečja. Po dobičku na zaposlenega in deležu prodaje na tujih trgih smo prvi v Sloveniji. To pomeni, da smo učinkoviti in da znamo prodreti v tujino, kjer je konkurenca najmočnejša. Gospodarsko gledano smo torej pomemben dejavnik v slovenskem prostoru.
Kje so prednosti in kje pomanjkljivosti gospodarstva Dolenjske in Bele krajine? In kako ocenjujete razmerje med veliki, srednjimi in majhnimi podjetji?
Gospodarstvo v našem koncu Slovenije posluje dobro, je pa še precej možnosti za izboljšave. Naša prednost je gotovo v ljudeh in podjetniških idejah. Podjetja prehitevajo razvoj podpornega okolja in infrastrukture. Ravno tukaj zbornica vidi svojo vlogo. Želimo dejavno prispevati k razvoju podjetniškega okolja, infrastrukture in privlačnosti regije kot prostora za nove investicije. Razlikovanje glede velikosti podjetij pri tem ni ključno, saj vsi delujemo po enakih zakonitostih. Če imate dobre proizvode in ljudi, ste uspešni in obratno. To velja tako za majhna podjetja kot za velike družbe. Naloga zbornice pri tem je ustvariti pogoje, v katerih so podjetja lažje uspešna.
Podjetje so predvsem ljudje. Kakšno je stanje na področju kadrov na Dolenjskem in v Beli krajini? Kako se zbornica vključuje v reševanje teh vprašanj?
Vsak uspešen menedžer se zaveda, da brez dobrih kadrov ne gre. Ker smo zaznali interes, smo v zbornici oblikovali Sekcijo za ravnanje s človeškimi viri, ki promovira deficitarne poklice, spremlja zakonodajo, dobre prakse in še precej drugih področij. Zbornica se z izobraževanjem ukvarja tudi neposredno, saj smo organizator številnih izobraževanj in delavnic. Gre za aktualne vsebine, ki so prilagojene potrebam podjetij. Trudimo se, da bi z izboljšanjem prometnih povezav, študijskih možnosti in vsega ostalega, kar pritegne mlade družine, postali prostor, kjer si bodo ljudje želeli živeti in delati.
Kakšne so ambicije GZDBK za naprej? Kje bodo osrednji poudarki?
Naš cilj bo še naprej nuditi podporo regionalnemu gospodarstvu ter spodbujati razvoj okolja. Pod vodstvom delavne in ambiciozne ekipe želimo podjetjem ponujati podporo pri vsakodnevnih poslovnih izzivih, nuditi izobraževanja in iskati možnosti za financiranje z evropskimi sredstvi. Poleg tega se bomo še naprej dejavno zavzemali za ustrezne rešitve na področju prometnih povezav in sodelovali pri razvoju Novega mesta kot univerzitetnega središča.
Kaj pričakujete od regijske ureditve Slovenije?
Pri pokrajinah gre gotovo za precejšen korak, katerega prednosti, pa tudi slabosti, se bodo pokazale šele na daljši rok. Če se omejimo samo na prednosti, potem kot priložnost regijske ureditve vidim boljšo zaokroženost dolenjsko-belokranjskega gospodarskega prostora in s tem več možnosti za sodelovanje. Pri tem pa pričakujemo, da se bo pri delitvi sredstev upošteval prispevek dolenjsko-belokranjske regije v slovenskem gospodarstvu in da bo na osnovi dodeljenih sredstev možno izvesti ambiciozne projekte.
Ali naše gospodarstvo namenja dovolj pozornosti družbeni odgovornosti – od ekologije do sociale?
Podjetja morajo biti odgovoren član okolja, v katerem živijo, enako kot to velja za ljudi. Člani Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine to dokazujemo – ne z besedami, ampak z dejanji. Veliko projektov na področju kulture, športa, izobraževanja in ekologije bi se brez podpore podjetij slabo končalo. Seveda pa še vedno velja, da mora biti podjetje poslovno naravnano, saj drugače ne more obstati na trgu. Takšna je gospodarska realnost.
Vrednote, ki so bile v tranzicijskem času zanemarjene, naj bi vnovič dobile mesto v filozofiji vsakega podjetja oz. družbe – kako iskati ravnovesje med kapitalom in klasičnimi vrednotami in kakšna je lahko vloga zbornice pri tem?
Kapital je samo del poslovne zgodbe. Brez dobrih kadrov, ki bi ta kapital produktivno uporabljali, in urejenega okolja, kamor štejem infrastrukturo, davčno-zakonodajni okvir in vse ostalo, kar podjetja pri svojem poslovanju potrebujejo, nobeno podjetje ne more biti uspešno. Na drugi strani pa je tudi kapital nujna sestavina poslovanja, saj brez njega vse ostalo ne služi svojemu namenu. Kapital sam po sebi ne nasprotuje klasičnim družbenim vrednotam, če se mu s profesionalnim in z moralno korektnim pristopom da mesto, ki mu pripada.
