Pogled
3. razvojna os - Razdalje se krajšajo
Uspeh št. 1
Osrednji del tretje razvojne osi: Cesta kot krvna žila gospodarstva
Upravni odbor GZDBK je na svoji 6. redni seji, ki je bila v torek, 17. junija letos, obravnaval različice poteka osrednjega dela tretje razvojne osi. Direktor podjetja Razvojni center Planiranje, d. o. o., iz Celja Radovan Romih je predstavil postopke pri načrtovanju, ki temelji na demografskih, gradbeno-tehničnih in ekonomskih vidikih. Ob načrtovanju cest je veliko pozornosti namenjene občutljivosti okolja oz. negativnim vplivom na okolje, zato so pomembne analize stanja širšega območja. Upoštevati je treba vodne vire, surovine, ki so v zemlji, gozdne površine, naravno in kulturno dediščino pa obstoječo prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo, pomembna sta obrambni in zaščitni vidik. Sem sodi tudi analiza poseljenosti, analiza zaščitenih območij, kmetijska, gospodarska (znotraj te pa tudi turistična) razvitost in še bi lahko naštevali vsebine, na katerih temelji načrtovanje novih cest, ki seveda pomenijo velik poseg v prostor.
Na prvi stopnji je bilo predlaganih 36 različic za osrednji del tretje razvojne osi, za nadaljnjo fazo pa so jih strokovnjaki izbrali 24. Po strokovnih presojah, ki so izločale posamezne rešitve, so bili izoblikovani trije koridorji, ki jih je članom upravnega odbora GZDBK predstavil Radovan Romih. O treh rešitvah, ki se seveda vse navezujejo na avtocesto, se je razvila živahna razprava, saj je iskanje čim prejšnje in optimalne cestne povezave ter večje prometne pretočnosti nuja za naše gospodarstvo.
Vodilo je s hitrejšo cesto povezati Zasavje z Novim mestom in Belo krajino ter na drugi strani z mirnsko dolino in s trebanjskim območjem, so opozarjali člani upravnega odbora. Zato je ta predlagal nekoliko dopolnjeno t. i. srednjo varianto. Tako naj bi osrednji del 3. razvojne osi potekal od Celja proti Zidanemu Mostu, Radečam in nato po povsem novi trasi proti Mokronogu. Od tu naj bi se odcepila dva kraka, in sicer zahodno proti Trebnjemu in vzhodno v smeri Dobruške vasi. Člani UO GZDBK so tudi opozorili, da je treba poskrbeti za dobro cestno povezavo proti Hrastniku; odcep naj bi bil pri Zidanem Mostu. Tako izpeljan osrednji del tretje razvojne osi bi pomenil optimalno rešitev za lokalno gospodarstvo in bi hkrati omogočil hitrejši in varnejši dostop delovne sile iz Zasavja v osrednjo Dolenjsko.
Čeprav smo gospodarsko ena najuspešnejših regij v Sloveniji, zadnji dobivamo avtocestno povezavo; zato se dolenjski in belokranjski gospodarstveniki nadejajo, da bodo prvi v tretji razvojni osi. Pričakujejo, da bo gradnja te stekla najprej na obroču okoli Novega mesta v smeri proti Beli krajini, kjer je potek trase že usklajen, in nato še proti Zasavju, za kar so bile dane pripombe in dopolnitve. Ta priporočila bodo snovalci osrednjega dela 3. razvojne osi upoštevali in – glede na njihove standarde – predlog te rešitve še izboljšali. Ob takem sklepu je bil optimizem na seji upravnega odbora GZDBK upravičen.
Radovan Romih, direktor: V predelu okoli Laškega smo naleteli na ogromno pripomb in nestrinjanja ljudi, zbranih okoli civilne iniciative, kar seveda zahteva veliko truda pri usklajevanjih in iskanju primerne variante.
Na južnem delu, kjer pa so bile že do sedaj majhne razlike glede na prvotne predloge trase, pa poteka optimizacija projekta glede na pripombe in pobude, ki smo jih dobili iz okolja, tudi iz GZDBK. Te smo preučili in sedaj iščemo način, kako eno do sredinskih variant usmeriti še bolj zahodno in tako izpeljati idejo, ki jo je dal GZDBK.
Upravni odbor GZDBK je predlagal, da osrednji del 3. razvojne osi poteka od Celja proti Zidanemu Mostu, Radečam in nato po povsem novi trasi proti Mokronogu, kjer en krak poteka na zahodno povezavo proti Trebnjemu in drugi na vzhodno strani v smeri Dobruške vasi. Dodatno je treba pri Zidanem Mostu izvesti kakovostno povezavo proti Hrastniku.
O južnem delu 3. razvojne osi
Suzana Simič, ACER, Novo mesto, direktorica: Prvi korak pri načrtovanju tretje razvojne osi za južni del (od Novega mesta do MMP Metlika in MMP Vinica) je bila študija variant, v kateri so bile primerjane različne variante ceste glede na tehnični, ekonomski, okoljski in prostorski vidik. Kot rezultat študije je bil podan in tudi že potrjen predlog najustreznejše variante, kar glede na izredno kompleksnost naloge, velik obseg in kratke roke ter zelo različne interese lokalnih skupnosti ocenjujem kot velik dosežek. Predlagana trasa namreč v največji možni meri upošteva tako želje in potrebe vključenih lokalnih skupnosti kot tudi nosilcev gospodarskega razvoja, pri čemer je treba poudariti, da je GZDBK odigral pomembno vlogo pri usklajevanju različnih interesov.
Predlagana trasa je izhodišče za pripravo državnega prostorskega načrta in bo v nadaljnjih postopkih še izboljšana, za kar so v zaključku študije variant že podane usmeritve. Te se v veliki meri nanašajo na zagotavljanje kar največjih razvojnih možnosti za razvoj naselij na ožjem in širšem območju te prometnice.
Poudariti velja tudi, da je s potrditvijo predlagane variante južni del tretje razvojne osi trenutno v bistveni prednosti pred severnim in osrednjim delom, ki sta (delno) še vedno neusklajena, kar mu povečuje možnosti za čim prejšnje nadaljevanje priprave prostorske dokumentacije in realizacijo.
Potek južnega dela 3. razvojne osi
Upravni odbor je po predstavitvi, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, skupaj z izdelovalcem študije soglasno sprejel sklep o podpori variante V – vzhodna C. V predlagani varianti je upoštevana izvedba hitre ceste po vzhodni strani Novega mesta, hkrati pa na zahodni strani omogoča ustrezno navezavo razvojnih območij. Takšna izvedba trase bo pomenila veliko razvojno možnost za širše območje Novega mesta in tudi Belo krajino, saj je s predlaganim predorom v nadaljevanju trase in odstavnimi pasovi za tovorna vozila izboljšana in omogočena dostopnost v vseh letnih časih. Na belokranjski strani je upoštevan odsek tako za Metliko kakor tudi za Semič in Črnomelj.
Osrednji del je najzahtevnejši
»Tretja razvojna os je projekt, ki je zrasel »od spodaj«, saj pobuda zanj izvira iz lokalnega okolja. Osnovni namen je povezati gospodarska središča na območju petih razvojnih regij, omogočiti hitrejši in varnejši promet in seveda hitrejšo navezavo na slovenski avtocestni križ. 3. razvojna os ni načrtovana kot tranzitna cesta, ampak kot cesta povezovanja urbanih oz. gospodarskih središč,« pojasnjuje sekretarka z ministrstva za okolje in prostor Helena Šolar, ki je tudi vodja postopkov priprave državnih prostorskih načrtov za umeščanje 3. razvojne osi v prostor.
Pri svojem delu se sooča z različnimi interesi, kar je seveda pričakovano, trudi se poiskati odgovore na vsa vprašanja. Teh je ogromno – še zlasti od civilnih iniciativ, ki zastopajo ožja lokalna stališča. »Naše formalne sogovornice so, kot nosilke urejanja prostora, sicer občine; ki naj bi usklajevale različne interese, ki se pojavljajo na njihovih območjih, toda vsako pobudo, posredovano od civilnih iniciativ in posameznikov, resno preučimo. Še zlasti ko gre za pripombe organa, kot je GZ, ki je generator razvoja regije. Mnenja gospodarstvenikov so ponavadi dobro argumentirana ter so pomoč in podpora našemu delu,« pravi Helena Šolar. Pripombe civilnih iniciativ so ponavadi vezane na ožji lokalni interes: So pa seveda legitimne in za posameznika zelo pomembne, zato zahtevajo resno obravnavo. Žal so prav civilne iniciative pogosto izrabljene tudi v politične ali kakšne druge namene in v takih primerih znajo njihove zahteve onemogočati pot do pravih rešitev. Nujno je sodelovanje in usklajeno delo na več ravneh, še zlasti na ravni občin, da bi že v zgodnji fazi priprave prostorskega načrta dosegli soglasje čim večjega števila prebivalcev, gospodarstva in ostalih z območja, v katerega se prostorski poseg umešča.
Helena Šolar še poudarja, da na ministrstvu namenjajo usklajevanju interesov veliko časa in pozornosti, saj se zavedajo, da pripravljajo traso, ki mora zadovoljiti lokalne skupnosti in uresničiti pričakovanja oz. cilje, zaradi katerih je projekt sploh stekel. Izjemnega pomena so konstruktivne razprave, ki peljejo k cilju, saj so upravičene pripombe podpora in vodilo pri pripravi podrobnih strokovnih podlag. »Razprava mora potekati v smislu sledenja širšim interesom; v smislu upoštevanja razvojnih možnosti, varovanja okolja in ekonomske upravičenosti, ob čemer je treba upoštevati tudi pravila stroke in težiti k največji možni družbeni sprejemljivosti. V največji možni meri si prizadevamo upoštevati pripombe. Če pa so te neupravičene, če pogojujejo bistveno dražje rešitve ali če spreminjajo osnovna načrtovalska izhodišča, potem se oddaljujemo od cilja,« pojasnjuje naša sogovornica. Pri tem, ko ima – če karikiramo pripombe – vsak občan svoje videnje, kako bi bilo bolje cesto speljati za sosedovim hribom, je iskanje najboljše možne rešitve skoraj da nemogoče. Na ministrstvu si želijo, da bi občine dejavno opravljale nalogo usklajevanja interesov oz. zasledovanja širših ciljev pri umeščanju trase 3. razvojne os v prostor. Prav osrednji del 3. razvojne osi pa je – predvsem zaradi velikosti območja in števila občin, v katerih iščemo najustreznejšo traso – po mnenju Šolarjeve v tem pogledu najzahtevnejše. Doda še, da je bilo usklajevanje za južni del 3. razvojne osi lažje predvsem zato, ker je šlo za različice, ki so se razlikovale tako rekoč v detajlih, medtem ko gre na nekaterih območjih osrednjega dela 3. razvojne osi za različne koridorje.
Poleg ministrstva za okolje in prostor sta v tako kompleksen projekt, kot je 3. razvojna os, vključena tudi ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. Glede na doseženo usklajenost in enotnost vseh, ki so odločali o dokončnem poteku za nas zelo pomembnega južnega dela 3. razvojne osi, je ministrstvo za okolje in prostor s tem tik pred zaključkom svoje faze dela. Sledi pa uresničitev tega dela projekta; kako se bo ta odvijala, pa je odvisno tudi od obeh ostalih ministrstev. Pričakujemo, da bodo dela dejansko stekla čim prej in da bo južni del 3. razvojne osi, vključno z obročem okoli Novega mesta, čim prej narejen. V nadaljevanju pa tudi cesta od Celja do dolenjske navezave na avtocesto oz. do Novega mesta in Trebnjega.
