3. Posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov
Varnost in projektno vodenje
Uspeh št. 8
Sekcija za informatiko je v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije 25. marca 2010 pripravila tretji Posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov.
Uvodoma je navzoče nagovoril dekan Fakultete za informacijske študije Janez Povh, ki je poudaril pomembnost povezovanja fakultete in gospodarstva, to pa zato, da izobraževalni programi sledijo potrebam po ustrezno usposobljenih kadrih. Po njegovem mnenju v svojem tretjem letu delovanja Fakulteta za informacijske študije že upravičuje svoj namen in postaja pomembna točka informacijske tehnologije v regiji in širše.
V prvem delu posveta so predavatelji izpostavili aktualno temo varnosti informacijskih sistemov. Po mnenju Dušana Cafa (FIŠ) je področje varovanja podatkov še vedno v obdobju »Divjega zahoda«. Kraja informacij je zelo donosen posel, v katerem so tatovi izjemno inovativni ter iznajdljivi, prav zaradi tega pa področje varnosti informacijskih sistemov pridobiva na pomenu. Pogosti hekerski napadi na znana podjetja in spodrsljaji pri varovanju zaupnih podatkov v medijih pripomorejo pri ozaveščanju, kako pomembni sta ustrezna varnostna politika in implementacija varnostnih mehanizmov pri poslovanju podjetja. Rešitve na področju varovanja informacij in odtekanja zaupnih podatkov v poslovnem okolju je predstavil Rok Jerman (Sophos, d. o. o.), ki je izpostavil naraščanje stopnje nenamerno izgubljenih ali ukradenih zaupnih podatkov. Poudaril je, mora podjetje za vpeljavo učinkovite varnostne politike k temu pristopiti celovito in organizirano ter upoštevati določene korake.
Področje varnosti informacijskih sistemov sicer urejajo mednarodni standardi in nacionalna zakonodaja. Vendar pa varnostni mehanizmi – tako kot ključavnica na vratih – otežujejo uporabo in dostop do podatkov tudi pooblaščenim uporabnikom. Čedalje hitrejši tempo poslovanja zahteva hitro odzivnost podjetij in zaposlenih ter nove načine dela, ob tem pa je treba zagotavljati zaupnost podatkov in neprekinjeno poslovanje ter spoštovati zakonodajo. Zato so vodje služb informatike vedno v dilemi, kako prilagajati varnostno politiko in katere varnostne mehanizme implementirati. Ob iskanju ustreznih rešitev je Tomaž Bratuša (Maldin, d. o. o.) opozoril, da včasih lahko več varovanja v resnici pomeni manj varnosti, saj neustrezna programska oprema lahko podjetje zapelje v lažen občutek varnosti, kar je predstavil na primeru ameriških velikanov Google in Adobe, v katera naj bi vdrli kitajski internetni napadalci. Poudaril je, da varnost ni izdelek ali protivirusni program, temveč gre za ravnotežje med tehnologijo, zaposlenimi, delovnimi procesi, dejanji konkurence, lastniki kapitala in podobno.
V drugem delu posveta so predavatelji osvetlili še drugo temo, to je projektna organizacija dela in informacijska tehnologija, ki se zaradi čedalje bolj dinamičnega poslovnega okolja uveljavlja v vse večjem številu podjetij. Projektna organizacija dela temelji na razčlenjevanju večjih del v zaporedje nalog z definiranim začetkom in koncem ter določanju odgovornih oseb za izvedbo. Tak pristop omogoča učinkovito načrtovanje dela in razporejanje virov, kar omogoči boljšo učinkovitost poslovanja in olajša prilagajanje organizacije novim izzivom. O načinih, kako z informacijsko tehnologijo podpreti projektno organizacijo dela, je spregovoril Denis Premec (Ipmit, d. o. o.). Ob tem je opozoril, da uvajanje projektnega informacijskega sistema v začetku prinese veliko porabo časa, kot se zdi korist te pridobitve, kar lahko vodi v razočaranost. Andrej Dobrovoljc (Intuito, d. o. o.) je v nadaljevanju predstavil problematiko obvladovanja projektnih vsebin, pri čemer je ponudil kot možne smeri reševanja vzpostavitev projektne pisarne kot organizacijski ukrep ter elektronsko projektno mapo, ki nudi programsko podporo. Marko Preskar je nato udeležencem posveta predstavil projektni sistem v Trimu, d. d., in aplikacijo IT rešitev na praktičnem primeru.
V zaključku posveta je Andrej Kastrin (FIŠ) predstavil raziskavo o potencialu informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v javnih podjetjih in organizacijah v dolenjski regiji, v kateri so raziskovalci vzpostavili merski model za objektivno zanesljivo in veljavno merjenje IKT potenciala v družbi.
