Intervju
Turistična agencija – kot osebni zdravnik
Uspeh št. 12
Direktor agencije Kompas Novo mesto Matjaž Pavlin dosega skupaj z devetimi zaposlenimi odlične rezultate. Prejeli so več priznanj, tudi srebrnega sejalca (nagrado za najbolj inovativno turistično ponudbo, ki jo podeljuje Slovenska turistična organizacija), in sicer za projekte Po poteh dediščine, Matjaževo domačijo in Turizem v zidanicah, ter srebrno priznanje GZDBK za Rudolfov splav in Regijsko mrežo tematskih poti.
Veliko je turističnih agencij, ki ponujajo tako rekoč iste ali pa vsaj enake izdelke, in to na približno enak način. Kako je vam uspelo izoblikovati svojstven pristop in kako to, da vam uspeva delovati tako inovativno? Imate namreč tudi naziv »najbolj inovativna turistična organizacija v Sloveniji«.
Nič novega ne bom povedal, če rečem, da je povsod, še zlasti pa v turizmu, treba delati z navdušenjem, s srcem. Smo ena izmed samo treh turističnih agencij v Sloveniji, ki ima tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Od 300 turističnih agencij v Sloveniji jih le peščica deluje v smislu privabljanja turistov (incoming) – in med njimi je tudi naša agencija. Seveda pa si prizadevamo za odličnost tudi v klasični ponudbi (outgoing); od iskanja najboljše cene za pričakovan hotel oz. paket (različne agencije dosegajo različne pogoje pri določenem ponudniku) pa vse do prodaje letalskih vozovnic, nastanitev, organizacije poslovnih potovanj … Če hočeš biti odličen, je treba delati veliko več kot osem ur na dan in slediti spremembam, ki lahko prinesejo tudi bistven finančni prihranek za naše stranke. Želimo, da nam stranke zaupajo, tako kot zaupajo svojemu osebnemu zdravniku. Za to pa se je seveda treba zares potruditi.
Verjetno je tako ustvarjen prihranek prepričal tudi Renault, ki je sicer predlagal, da imajo vse njihove tovarne istega dobavitelja letalskih vozovnic …
To drži; glede na nekoliko nižjo izhodiščno ceno, ki si jo je pridobil Renault pri drugem ponudniku letalskih vozovnic, smo z našo organizacijo dela to razliko nadomestili z večkratnikom. Prihranek za Revoz je očiten, zato smo ga lahko tudi »obdržali«, kar je sicer izjema v Renaultovem pristopu.
Kompas Novo mesto ima tri osnovne dejavnosti. Prosim, če nam jih predstavite.
Naša najmočnejša dejavnost je organizacija izletov, strokovnih ekskurzij in potovanj. Druga, nekoliko manj intenzivna dejavnost, je trženje počitniških zmogljivosti ostalih boljših domačih in tujih turističnih agencij (letovanje, smučanje, križarjenje …) . Kot sem že omenil, pa je naša zelo pomembna dejavnost tudi posredovanje letalskih vozovnic (tudi nizkocenovnih) in organiziranje poslovnih potovanj. Smo člani različnih specialnih združenj, in zato dosegamo bistveno boljše cene nastanitve za poslovna potovanja kot podjetja. Zadnjih nekaj let se ukvarjamo tudi z »incomingom«, pri katerem pride do izraza naša inovativnost. Pri oblikovanju ponudbe sodelujemo z lokalnimi skupnostmi celotne JV Slovenije. To sodelovanje se je začelo s projektom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki je pravzaprav našo regijo – ta je bila prej v turističnem smislu nekakšna siva lisa – postavil na turistični zemljevid Slovenije (tudi v sodelovanju z GZ).
S sofinanciranjem iz EU ste letos sodelovali tudi pri oblikovanju celostne podobe destinacije – od imena do logotipa. Glede na obsežno območje in različne interese je bil verjetno to težak zalogaj.
Postopek je bil zelo naporen, toda uspešen. Ob tem moram poudariti odlično sodelovanje z Razvojnim centrom Novo mesto. Orali smo ledino, zato se je zataknilo že pri imenu. To naj bi bilo jasno, enostavno, prepoznavno, mi pa združujemo Dolenjsko, Belo krajino in kočevsko- ribniško območje. Zato smo se morali odločiti za kompromis. Ime lahko rotira; ko se predstavlja celotna regija, je poudarjena Dolenjska, z manjšimi črkami pa sta napisani Bela krajina ter kočevsko-ribniško območje. Ko pa se predstavlja, na primer, Bela krajina, je nosilno njeno ime. Laže je bilo pri sloganu Drugačna doživetja. Regija se je odločila, da bo izpostavila pet osnovnih izdelkov: zdravje in sprostitev, dejavne počitnice, po poteh dediščine, turizem v zidanicah ter kulinarika in vino. Za naš znak pa smo izbrali stilizirane steklene jagode. Poleg situl so na našem območju iz časa visokega halštata – pred 2500 leti – našli tudi steklene barvne jagode, saj so bili tu izjemni mojstri obdelovanja stekla. V Evropi so arheologi našli nekaj sto steklenih barvnih jagod, na našem območju pa kar nekaj sto tisoč. To je izjemna najdba, saj jih je bilo samo v enem od grobov toliko, kot so jih odkrili v celi Angliji! Zato smo si steklene jagode izbrali za logotip turistične destinacije. Celotna turistična ponudba je predstavljena na spletni strani www.visitdolenjska.eu.
Veliko pohval in navdušenja je požel vaš panoramski avtobus z imenom Veseli Janez, ki je prvi in edini tovrstni avtobus v Sloveniji; odmevni so Rudolfov splav in seveda zidanice. Kako so nastajali ti projekti?
Ob Rudolfovem splavu, ki je navdušil, se je porodila tudi ideja o panoramskem avtobusu kot dopolnilu tej vodni poti. To je prvi panoramski avtobus v Sloveniji, vozi pa tudi po Ljubljani (ogled mesta traja približno tri ure). Primeren je tudi za različne turistične prireditve in promocije; zdaj smo ga popolnoma preoblekli, saj bo naslednji mesec po vsej Sloveniji reklamiral coca-colo.
Ideja o turizmu v zidanicah pa je zorela dolga leta, vendar je bila ovira zakonodaja. Zidanice so v osnovi gospodarski objekt, ki ni bil predviden za turizem in oddajo sob. Vsaka zidanica, ki se želi vključiti v turistično ponudbo, mora pridobiti uporabno dovoljenje, kar pa je zahteven in tudi drag postopek, toda do sedaj nam je uspelo vključiti trideset zidanic. Država je žal še precej toga (predvsem pri olajšavah za legalizacijo oz. pri pojmovanju zidanice kot stanovanjskega, ne gospodarskega objekta). Na to smo opozorili tudi poslance iz naših krajev in upamo, da se bo v čim krajšem času na tem področju vendarle nekaj premaknilo.
Turizem v zidanicah je posebnost, ki se je iz Dolenjske že razširila tudi v Posavje in Obsotelje-Kozjansko.
Poskrbeli smo za celostno podobo, izobraževanje, vse zidanice imajo enak protokol pri sprejemanju oz. dobrodošlici itd. Zanimanja med ponudniki je kar nekaj, jaz bi si ga želel še več, saj je tudi zanimanje turistov veliko. Več kot bo zidanic vključenih v ta projekt, več turistov bomo imeli. Danes v zidanicah še ne moremo nastaniti celega avtobusa obiskovalcev, ker so preveč razpršene, upamo pa, da nam bo to uspelo v čim krajšem času. To je pridobitev tudi za ostale turistične ponudnike v regiji, saj gostje, nastanjeni v zidanicah, izkoristijo celotno ponudbo – pohodništvo, kolesarjenje, igranje golfa, plavanje, masaže, ogled kulturnih in naravnih znamenitosti …, vse do obiskov okoliških gostiln! Imamo tudi posebne pakete za martinovo, v času trgatve itd. Kjer koli se predstavljamo, naletijo zidanice na veliko zanimanje in pričakujemo, da bodo v naslednjih nekaj letih postale eden najbolj prepoznavnih turističnih izdelkov regije.
Poleg agencije, katere direktor in solastnik ste, imate tudi svojo turistično domačijo na Pahi, v katero pa je vključena vaša cela družina.
150 let staro hišo na Pahi smo sprva želeli obnoviti zase, za dušo, kot se temu reče. Postala je tako prijetna in lepa, da je pritegnila veliko pozornosti, in tako smo jo odprli za obiskovalce. Matjaževa domačija je danes vključena v evropsko mrežo Hiše s tradicijo. Poudarek je na zgodbi o cvičku in prikazu življenja na dolenjskem podeželju nekoč in danes. Gostje si ogledajo film o cvičku (imamo ga v šestih jezikih) ter poizkušajo vina, ki sestavljajo cviček, in seveda tudi cviček. Običajno goste pričaka cela družina (žena in trije otroci); naj dodam, da sem na mojo družino zelo ponosen! Žena speče pehtranovo potico ter ajdov kruh z orehi, za kar je prejela srebrno in bronasto priznanje na državni razstavi na Ptuju. Ob tem postrežemo tudi domači sir ali narezek. Poleg domačije imamo obnovljeno tudi 170 let staro zidanico, letos pa smo zasadili tudi 2200 vinskih trt. Obiskovalci so nad lepo in po smereh stroke obnovljeno stavbno dediščino navdušeni, še posebej, ker je vsa delujoča (ni samo muzej). Take ponudbe bi naša regija imela lahko veliko, a žal v preteklosti ni bilo pravega odnosa.
Očitno živite s turizmom in za turizem, pa vendar ste se v turizmu znašli skoraj po naključju.
Moja prva služba je bila v Pionirju, saj sem bil tudi njihov štipendist. S Pionirjem sem preživel petnajst mesecev v Libiji, kjer sem bil neke vrste kadrovnik. To so bili težki časi, saj so ravno takrat ZDA napadle Gadafija, jaz pa sem bil odgovoren za nastanitve, vize, letalske polete, transferje … Bili smo sredi puščave, nekaj časa odrezani od sveta in delavci so name zelo pritiskali. Lahko rečem, da je bila Libija zame težka, a v več pogledih prav posebna in zanimiva izkušnja. Po vrnitvi domov sem se prijavil na Kompasov razpis in bil sprejet. Od takrat naprej sem zapisan turizmu.
Verjetno ste veliko potovali.
To me pogosto vprašajo. Seveda sem obiskal marsikatero deželo, vendar pa moj posel ni nenehno potovanje po svetu, kot si marsikdo napačno predstavlja. Naše delo sta predvsem spremljanje dogajanja na turističnem trgu ter priprava atraktivne turistične ponudbe za naše stranke in poslovne partnerje doma in po svetu. Mi torej omogočamo, da drugi potujejo …
V Sloveniji je več različnih turističnih agencij z imenom Kompas. Ali ste med seboj kako povezane?
Kompas Novo mesto je samostojna turistična agencija, ki izhaja iz nekdanjega velikega Kompasa tako kot ostale agencije s tem imenom v Sloveniji; dodatno se imenujemo po kraju, kjer delujemo. Nekdanji Kompas je šel v zasebne roke še po t. i. Markovičevem zakonu, za kar smo se odpovedovali dobičku in vlagali v nakup delnic Kompasa International. Pozneje smo delnice lahko prenesli na svojo poslovno enoto. Sprva je bil Kompas International naš 25-odstotni lastnik, ko pa je zaradi vojne zašel v težave, je ponudil svoj delež v odkup. To smo sprejeli in se tako kapitalsko popolnoma osamosvojili. Ostajajo pa poslovne povezave, saj imamo tudi skupni rezervacijski sistem. Vendar je naša politika povsem samostojna in sodelujemo tudi z drugimi turističnimi agencijami. Želimo pokrivati turistično ponudbo cele regije; poslovalnico imamo v Novem mestu, izpostave pa v Črnomlju, Metliki in Kočevju. Sicer pa letos praznujemo dva pomembna jubileja: 50 let prihoda Kompasa v Novo mesto in 20 let samostojnosti Kompasa Novo mesto.
Vaša agencija je zelo uspešna, kljub temu pa ste verjetno čutili recesijo. Se stanje že popravlja?
Turizem je občutljivo področje, nanj vpliva marsikaj – vse od političnih razmer do mednarodnega terorizma in naravnih katastrof (potresi, bolezni kot npr. ptičja gripa …). Recesija ni bistveno zamajala turizma; namesto dražjih si ljudje privoščijo nekoliko cenejše programe. Sicer pa že od lani spet beležimo rast. Še zlati v krizi je pomembno, da smo lokalno povezani; mi zelo dobro sodelujemo z vsemi občinami, Razvojnim centrom Novo mesto, smo člani GZDBK in Gostinsko-turistične zbornice Slovenija. Zato ne razumem ljudi, ki samo kritizirajo, niso pa pripravljeni ničesar premakniti. Ključno je, da v krizi še bolj strnemo vrste, poskušamo učvrstiti poslovne vezi ter tako pomagamo drug drugemu. Moti me prepričanje, da je vse, kar ponudijo v Ljubljani (ali kje drugje), boljše, kot znamo mi Dolenjci. Ravno nasprotno! Zato sem ponosen, da dolenjski avtobus vozi turiste po Ljubljani.
Pretresi, ki jih omenjate, pa obračajo pozornost od množičnega turizma nazaj k naravi. Tu imate veliko lepega za ponuditi.
Dolenjska nima pogojev in si ne želi množičnega turizma. Pri nas lahko navdušimo z več kot 30 lokacijami naravne in kulturne dediščine, vrhunskimi termami in wellness ponudbo, s ponudbo zidanic, domačo kulinariko, glasbo, plesi … Posebno vabljive so naše tematske poti; imamo 3000 kilometrov pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih poti, ki jih lahko raziskujete na spletnih straneh in si jih prenesete na svoj GPS.
Turisti so vse zahtevnejši in turistične agencije so kar pogosto »na tapeti«.
Človek za svoj denar pričakuje najboljše in tega se zavedamo. Za tem, da teče vse gladko, se skriva veliko truda in bogate izkušnje agencije. Včasih pa imajo ljudje nerealna pričakovanja, posebno pri ponudbi »v zadnjem hipu«. Zato se turistične agencije hitro znajdejo »na tapeti«. Tudi v turizmu velja, da je za malo denarja malo muzike. Veseli smo, če so naše stranke zadovoljne in če se vračajo. Tako kot smo veseli pohval, pa smo veseli tudi konstruktivne kritike; te so vodilo za nenehno izboljševanje. Delamo na dolgi rok, kar pomeni v korist naših strank, in ne morda v korist našega trenutnega dobička. In to znajo naše stranke tudi ceniti.
