Drobnogled uspeha
Iskriva igra mehurčkov
Uspeh št. 12
Semiško penino prideluje družina Simonič, v kateri je vinogradništvo tradicija več rodov. Njihovi vinogradi so v belokranjskem vinorodnem okolišu, v Semiču, na območju Črešnjevca in Semiške gore. Pred 13 leti se je Ivan Simonič odločil, da se usmeri v proizvodnjo penin. S tem je postal prvi zasebni pridelovalec penin v Beli krajini. Zdaj na leto pridelajo okoli 20 000 steklenic penine.
PODJETNIŠKA MISEL:
»V zorenju imamo vedno nove ideje. Na ta način so rast in novosti zagotovljene. Pri pridelavi penin moraš razmišljati vnaprej, saj pridelava traja kar nekaj let.«
Ivan Simonič je po izobrazbi agronom in z ženo Alenko, ki je ekonomistka, sta odličen tim. Tudi sinova se že vključujeta v družinsko tradicijo vinogradništva. Začetki pridelovanja penine so bili skok v neznano. »Ko se začneš ukvarjati s peninami, imaš na voljo veliko literature ter malo znanja in izkušenj. Nihče ti noče zaupati svojih postopkov, zato moraš sam razviti svoj način. Potrebuješ vsaj pet ali šest let reševanja raznovrstnih zapletov, da si kolikor toliko prepričan o svojih sposobnostih pridelati dobro penino,« pove Ivan Simonič. Potrebno znanje je nabral na univerzi, z obiski znanih vinarskih hiš in predvsem z drznostjo.
Družina Simonič prideluje penino izključno po klasični šampanjski metodi, tj. z drugim vrenjem v steklenici, kar pomeni, da proces lahko traja tudi do tri leta. Dolgotrajnost pridelave pomeni, da moraš načrtovati vnaprej. »Razlika pridelovanja vina s proizvodnjo kakšnega drugega izdelka je v številu poizkusov in možnosti popravljanja napak. V našem poslu imaš samo eno možnost uspeha na leto. Če ne uspe, je možnost vnovičnega poskusa šele prihodnje leto.« Ivan Simonič pravi, da pravzaprav niti ne ve natančno, kako mu je uspelo ustvariti prvi letnik penine: »Malo smo imeli tudi sreče.« Že prva serija tisoč steklenic iz leta 2000 je bila uspešna na sejmu v Gornji Radgoni, kjer so prejeli zlato medaljo in osvojili drugo mesto med peninami.
Začetni uspeh jim je dal neizmerno voljo, da so se resno lotili proizvodnje penečih vin in kmalu so začeli razmišljati o novih ponudbah. Na vprašanje, kako zagotavljajo vsakoletno kakovost, pove: »Nisi povsem gotov, da bo uspelo. To je biologija, ne matematika. Vsaka letina grozdja je drugačna, enkrat dozori prej, drugič kasneje, nikoli ni povsem prav.« V zadnjih letih se je število pridelovalcev penin v Sloveniji močno povečalo, zato Ivan Simonič pravi: »Da se obdržiš na trgu in se razlikuješ od konkurence, moraš stalno dvigovati kakovost in se prebijati še z drugimi novimi zamislimi.« In teh družini Simonič ne zmanjka, saj njihov izbor obsega vino, ki zori v posebnih gruzijskih glinenih amforah, penino barrique, pri kateri je vino pred polnjenjem v šampanjske steklenice eno leto zorelo v t. i. sodčkih barrique, penino z edinstvenim s specifičnim okusom, ki so jo poimenovali jantrna, penino, ki so ji dodali lističe iz 23-karatnega zlata, ter posebnost v svetovnem merilu, penino Poseidon, ki je zorela v morju. Na uresničitev te ideje so se pripravljali več let, saj so naleteli na vrsto ovir, tako administrativnih kot stroškovnih. Vendar so našli prave partnerje v Maslenici pri Zadru, kjer so leta 2009 potopili prve steklenice in amfore. Posebnost te penine je, da dozori v globinah morja, in sicer na globini 30 metrov, pri stalni temperaturi od 12 do 13° C. To penino s svojo naravno močjo oblikuje morje, ki pretresa steklenice, kar sicer počne kletar.
V Semiču so pred dvema letoma odprli prenovljeno vinsko klet, v kateri imajo shranjene svoje penine in v kateri prirejajo degustacijske dogodke. V kleti imajo zakopani tudi dve 1000-litrski amfori, ki so jih pripeljali iz Gruzije, za pridelovanje vina po več kot 7000 let stari gruzijski metodi.
Na vprašanje, kako so spremenjene gospodarske razmere vplivale na trg vina in penin ter na njihovo poslovanje, Ivan Simonič pove: »Prodaja penin kot tudi vina se je v splošnem zmanjšala in prav lahko bi bilo priti v težave. Vendar pa imamo mi to srečo, da nismo odvisni od enega velikega naročnika, naša distribucijska mreža je zelo razpršena, zato smo uspeli poiskati nove naročnike in nadomestiti izpad prodaje. Seveda je za to potrebno veliko dela in vztrajnosti.« V Sloveniji so njihove penine že dobro uveljavljene, izvažajo pa tudi na Hrvaško, v ZDA, Anglijo in na Japonsko.
»Pred meseci smo bili z družino na obisku pri francoskih proizvajalcih v sloviti pokrajini Champagne in ugotovili, da se slovenske penine po kakovosti že lahko kosajo z njihovimi. Morali bi osvojiti še njihove trženjske pristope in penine bi lahko prišle v še višji cenovni razred in zaslovele tudi širše po svetu,« je prepričan Ivan Simonič.
