Gospodarska zbornica   Dolenjske in Bele krajine

Razporeditev delovnega časa delavcev

seminar

Program

8.30 začetek
10.00 odmor 
10.30 nadaljevanje 
12.00 zaključek

Trajanje: 4 pedagoške ure

Kotizacija

Člani: 157 € + DDV 
Ostali: 195 € + DDV

Ob prijavi več oseb iz iste organizacije je kotizacija na osebo: za člane 119 € + DDV, za ostale 159 € + DDV.


Delovni čas je zagotovo področje, s katerim bi se morali delodajalci več ukvarjati. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih je lahko delovni čas razporejen na tri načine: enakomerno, neenakomerno ali začasno prerazporejen. Zaradi nerazumevanja zakonodaje in palete možnosti, ki jih ta ponuja, ima večina delodajalcev v pogodbah o zaposlitvi ali določeno enakomerno razporeditev delovnega časa ali zapisane kar vse tri opcije, kljub temu, da se le-te med seboj izključujejo! Obstaja še tretja možnost, prav tako pogosta izbira delodajalcev, pri kateri v pogodbi o zaposlitvi razporeditvi delovnega časa ni namenjen niti en odstavek, ne glede na to, da je to obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Na mestu je vprašanje, katera izmed opcij lahko delodajalcem povzroči več škode? Odgovor je enostaven - vsaka od teh opcij, če ne ustreza dejanskemu delovnemu času in ni prilagojena organizaciji dela pri delodajalcu. Sedaj je primeren trenutek, da členom pogodbe o zaposlitvi, ki urejajo razporeditev delovnega časa, namenite nekaj pozornosti!




Kdaj: četrtek, 5. september 2019, ob 8.30 

Kje: v sejni sobi GZDBK (Novi trg 11 - II. nadstropje, Novo mesto)


Pogosto se zgodi (sedaj, ko je obdobje pomanjkanja kadra, toliko pogosteje), da delodajalci v času povečanega obsega dela ne razpolagajo z zadostnim številom delavcev, ki bi lahko delo opravili skladno z dogovorjenimi roki delodajalca z naročnikom/kupcem. Na drugi strani pa se lahko ti isti delodajalci, v obdobju, ko je dela manj, odločajo za vročitev odpovedi pogodb o zaposlitvi zaradi pomanjkanja dela. Delodajalci, ki imajo pogosta nihanja med povečanim in med zmanjšanim obsegom dela, imajo pri ravnanju z razporeditvijo dela in organizacijo delovnega časa še toliko večji izziv! Tudi, če pri delodajalcu, zaradi teh nihanj, niso potrebne tako ekstremne poteze kot je odpoved pogodbe o zaposlitvi, se v praksi zaznava, da delodajalci slabo ali sploh ne poznajo razlik med enakomerno, neenakomerno in začasno prerazporeditvijo delovnega časa!

Razporeditev delovnega časa, ki ne podpira dejanske organizacije dela lahko delodajalcu prinese številne negativne posledice. Med drugim tudi nepravilen obračun plač zaposlenih, kopičenje nadur, izplačevanje nadur zaposlenim v obliki stimulacije, povečanje administrativnega dela, nepravilno vodenje evidence o delovnem času ali celo vodenje dveh evidenc – ene dejanske in druge, ki jo delodajalci predložijo v primeru inšpekcijskega pregleda itd. Vse našteto pa povečuje možnost, da bodo delavci v postopkih pred delovnopravnimi sodišči uspešni, s čimer se lahko omaje tudi ugled in zaupanje v delodajalca. Zakaj bi tvegali, da nastopijo takšne težave, ko pa se lahko temu z boljšim poznavanjem zakonitih možnosti enostavno izognemo?

Večinoma delodajalci ne poznajo prednosti, ki jih omogočata začasna prerazporeditev ali neenakomerna razporeditev delovnega časa. Zaradi tega bomo na seminarju posebno pozornost namenili prav tema dvema možnostma. Ne glede na to, da polni delovni čas običajno traja 40 ur na teden in 8 ur na dan, delodajalci večkrat ne vedo, da ni nujno, da se vsaka ura, ki presega ta čas, šteje kot nadura delavca. Poudarili bomo prednosti in slabosti posamezne razporeditve delovnega časa ter se osredotočili na iskanje najoptimalnejših zakonitih rešitev v odvisnosti od dejavnosti in organizacije delovnega procesa delodajalca.

*****
Seminar bo podkrepljen s številnimi dobrimi in slabimi primeri iz prakse. Dobrodošlo je, da udeleženci na seminarju z vprašanji aktivno sodelujejo in so vabljeni, da svoja vprašanja sporočijo že pred izvedbo seminarja.

*****

Vljudno vabljeni!

Na seminarju bomo med drugim odgovorili na naslednja vprašanja:

 

  • Kako lahko razporedimo delovni čas zaposlenih?
  • Ali je lahko delovni čas delavcev v različnih oddelkih drugače razporejen?
  • Prednosti in slabosti enakomerne razporeditve delovnega časa.
  • Kdaj lahko delavec opravlja nadurno delo in kateri pogoji morajo biti za to izpolnjeni?
  • Ali lahko delavec odkloni opravljanje nadurnega dela?
  • Posebnosti neenakomerne in začasne prerazporeditve delovnega časa.
  • Kako planirati delovni čas pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa in koliko ur na teden lahko dela delavec?
  • Kako določiti povprečno delovno obveznost delavca v referenčnem obdobju?
  • Kaj se zgodi z viški ur po koncu referenčnega obdobja?
  • Ali mora biti tudi neenakomerna razporeditev delovnega časa planirana?
  • Minimalni dnevni in tedenski počitki v odvisnosti od razporeditve delovnega časa.
  • Kdaj je potrebno sprejeti letni razpored delovnega časa?
  • Kakšna je razlika med nadurnim delom in viški ur, ki nastanejo v referenčnem obdobju?
  • Kdaj mora delodajalec viške ur delavcem izplačati in v kakšni višini?
  • Kaj se zgodi, če v referenčnem obdobju ne pride do izravnave ur? Se lahko viški ur izbrišejo, se morajo izplačati, se lahko morda prenesejo v naslednje referenčno obdobje?

 

Ciljna skupina

Izobraževanje je namenjena vodstvenemu kadru podjetij, kadrovnikom, pravnikom ter vsem, ki pri tej tematiki sodelujete/soodločate pri svojem delu. Dobrodošli tudi ostali, ki jih tema zanima.

Predavateljica 
Maja Brajnik

Maja Brajnik je pravnica, ki se že od začetka svoje kariere ukvarja z delovnopravnim svetovanjem delodajalcem, jim pomaga pri pripravi delovnopravnih dokumentov in izvedbi zahtevnejših postopkov.

V teh letih je pridobila številne izkušnje z razlago in iskanjem kreativnih rešitev v mejah delovnopravne zakonodaje, osvojila specifike različnih dejavnosti delodajalcev, organizacije delovnega procesa ter poznavanja posebnosti posameznih kolektivnih pogodb.

Ukvarja se tudi z varstvom osebnih podatkov, izobraževanjem zaposlenih, pripravi strokovnih člankov in predavanjih na različnih založbah in izobraževalnih inštitutih.

Pri svojem delovanju je izrazito praktično in korektno naravnana, saj vedno išče najoptimalnejše in življenjske rešitve za vse deležnike.

Kotizacija:

Cena zajema udeležbo na dogodku, gradivo, pogostitev med odmorom in potrdila. Potrdila se izdajo na zahtevo udeleženca.

Prijave:

Prijave sprejemamo do zapolnitve razpoložljivih mest. Pri zasedbi mest imajo prednost člani GZDBK. Skrajni rok za morebitno pisno odpoved je 3. 9. 2019. V nasprotnem primeru vam kotizacijo zaračunamo v celoti!

Plačilo:

Kotizacijo predhodno nakažite na poslovni račun GZDBK pri NLB, d. d., Ljubljana, številka SI56 0297 0025 6614 247, sklic 20190905 + matična številka vašega podjetja. Matična številka GZDBK: 2295032. ID GZDBK za DDV: SI68152990. Potrdilo o plačilu predložite najpozneje ob prihodu na dogodek.

Dodatna pojasnila: mag. Nina Šab, 07 33 22 185, nina.sab@gzdbk.si

Na dogodek se lahko prijavite tukaj.

Natisni Na seznam dogodkov »