11. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov

VSEBINA

Umetna inteligenca, besedna zveza, ki nam je bila tuja še ne tako dolgo nazaj, danes pa jo zasledimo že na vsakem koraku in celo v učnih načrtih nekaterih najnaprednejših držav. Če nekateri o njej razmišljajo kot o priložnosti, ki nas lahko kot ekonomijo popelje na drugo raven, se drugim ob misli nanjo v mislih poraja strah. Strah pred izgubo delovnih mest, strah pred nadzorom misli, … Pa vendar. Na letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu smo slišali, da resnični potencial umetne inteligence leži v industriji. In da lahko umetna inteligenca, ki je integrirana v industrijske procese z namenom ustvarjanja vrednosti v industrijskem obsegu, koristi vsem. Seveda pa so za to, da bo tehnologija služila človeku, potrebne ne samo naložbe v raziskave in razvoj, temveč tudi mnogo večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin zaposlenih. Umetna inteligenca in navidezna resničnost torej nedvomno prinašata v naša življenja revolucionarne spremembe. Vprašanje pa je, kako jim slediti, da nam bodo v korist? O tem in še čem se bomo pogovarjali na letošnjem posvetu dolenjskih in belokranjskih informatikov, ki ga organiziramo v sodelovanju s SRIP ToP in FIŠ.

Iz vsebine:

Umetna inteligenca, dr. Marko Grobelnik, Laboratorij za umetno inteligenco, IJS

Upravljanje več 100 Pb podatkov, mag. Gregor Molan, Comtrade

Tehnološka rešitev pametne tovarne, dr. Marko Šimic, UL, Fakulteta za strojništvo

SRIP ToP in GROZD Pametna tovarne, Rudi Panjtar, Inštitut Jožef Štefan in mag. Marko Bohar, GZS

Umetna inteligenca, pospeševalniki delcev in medicina, dr. Andrej Debenjak, Cosylab

Umetna inteligenca v proizvodnji, dr. Miha Glavan, Inštitut Jožef Štefan

Optimizacija razporedov/izmen s pomočjo strojnega učenja, Valerij Grašič, Iskratel

PROGRAM POSVETA >

Članstvo v sekciji je brezplačno za vse zaposlene v podjetjih naših članov. Pristopna izjava SI >