Pogled
Čustva dajejo odnosom energijo
Rudi Tavčar je po študiju psihologije končal tudi MBA na IEDC. Je avtor številnih strokovnih tekstov ter knjige Psihologija pogajanj – Kako doseči kar želite in obenem ohraniti odnos in soavtor knjig Poslovna pogajanja ter Mediacija v teoriji in praksi. Je ustanovitelj Pogajalske Akademije in ustanovni član Društva mediatorjev Slovenije, predvsem pa je, kot Imago terapevt, tudi ustanovni član in predsednik Slovenskega društva za Imago terapijo.
Uspeh št. 14
Rudi Tavčar pravi, da na svojih delavnicah, predavanjih v knjigah, uči ljudi »spravljati skupaj«, saj so odnosi njegovo osrednje strokovno področje: »Psihološki mehanizmi so pri vseh odnosih enaki, ne glede na to, ali gre za poslovni, partnerski, soseski odnos, odnos v skupini … Zaljubimo se v lastnosti, ki spominjajo na lastnosti naših skrbnikov v otroštvu in v prvi vznesenosti in očaranosti vidimo vse v idealni luči. Sčasoma pa se porajajo pomisleki, vprašanja. Nismo več prepričani, da je to to … Začno se nesoglasja, boj, prepričevanje, včasih tekmovalnost itd. Takrat je čas, da se pogovorimo o tem, kaj nas moti, kako se uskladiti itd. V primeru nenehnega poslabševanja odnosov pa je dobro poiskati strokovno pomoč, sicer človek obstane v krču in se rešuje tudi tako, da išče kompenzacije v delu, v politiki, v stranpoteh … Ali pa se sprijazni s klavrnim stanjem in le še životari.« Toda tudi vloga žrtve ima svoj namen - še pojasni - saj skozi pritoževanje, tarnanje itd. dobi dotični pozornost in energijo. Če ne gre drugače, jo izsili skozi sočutje.
Rudi in Meta Tavčar sta ustanovila Zavod Mirabi. Svetovanju - individualno in partnersko - se posveča Meta; Rudi pa dela predvsem na izobraževanju in treningih komunikacij, pogajanj, reševanju konfliktov, vodenju skupin in vodenju mediacije v ločitvenih postopkih pa tudi v gospodarskih sporih. Skupaj z ženo pripravljata odmevna predavanja na že omenjene teme, pa tudi o upravljanju s spremembami, o gradnji učinkovitih skupin, o uravnavanju poslovnega in zasebnega življenja ipd. » Ne glede na to, da sva doma in v službi skupaj, sva tako organizirana, da imava kolegij izven postelje oz. družinske mize; oz. v eni od pisarn. Je pa iluzorno pričakovati, da bi bila ta dva dela - zasebnost in poslovnost – v primeru družinskih podjetij ali v najinem primeru skupnega zavoda - strogo ločena. Nehote in nevede se prepletata. Človek je kompleksno bitje in v odnos – tak ali drugačen- vstopa cel; tudi če bi hotel, ni mogoče odnosno delovati le z enim delom možganov in čustev. »Čustva so motor v odnosih, to, pravi Tavčar, potrjujejo tudi raziskave. Dokazano je, da stres in bolečina zaradi ločitve, na primer, celo za nekaj let zniža storilnost. Da si človek opomore, traja v povprečju celo sedem let.
Poudarja, da depresija in podobne tegobe potrebujejo »organizirano« obrambo: »Zahvaljevanje, skrb za druge, učenje in preizkušanje novosti, šport … so aktivnosti, ki nam lahko korenito spremenijo življenje na bolje. Nekatere raziskave pravijo, da že polurni tek spremeni nivo seratonona - hormona sreče v krvi, kar povečuje zadovoljstvo. »Vendar tek in podobne dejavnosti naj ne bodo »rešitev« le pri stresu, ampak jih je dobro negovati že preventivno.
Odnosi v družinskem podjetju so lahko ali spodbujevalni ali oteževalni – vsekakor pa imajo velik vpliv. Za družinska podjetja praviloma velja, da če so partnerski odnosi dobri, so dobri tudi poslovni odnosi, oz. je nestrinjanja ali različne poglede lažje usklajevati. In obratno, če je partnerski odnos slab, se to izrazito odrazi v poslovnih odnosih, kar seveda ne gre v dobro podjetju!
»Družinska podjetja so postavila gospodarstvo Evrope; ugledne blagovne znamke so pogosto vzniknile iz družinskih delavnic. Previharile so čas in medgeneracijske probleme, ki so že po svoji naravi lahko zelo konfliktni. Prav ti predstavljajo resno nevarnost za prihodnost in razvoj podjetja. Tisti, ki je »postavil« podjetje, se z njim identificira in ne more sprejeti novih prijemov, podjetja ne izpusti iz rok, ne zaupa mlajšim … Omejujoče zna biti tudi dejstvo, da otroke – ne glede na njihove drugačne ambicije ali potenciale – družina usmerja v poklic, ki ga v podjetju potrebujejo.«
Seveda pa imajo družinska podjetja tudi veliko svetlih točk. Izjemnega pomena je brezpogojna čustvena, miselna in tudi finančna podpora; to pa pomeni varno in trdno povezanost vseh članov. Identifikacija je v družinskih podjetjih neprimerno močnejša in izrazitejša, kot v večjih podjetjih ali celo multinacionalkah! »Ponovno smo pri čustvih, ki dajejo energijo,« pravi Rudi Tavčar.
Pri družinskih podjetjih pa naš sogovornik opozarja na nujnost oblikovanja skupne dolgoročne vizije in jasnih ciljev. »O tem se je treba znati pogovoriti, pogledati, kaj je zares skupnega vsem v podjetju, kaj želijo doseči s svojim podjetjem, kako zastaviti pot za daljše prihodnje obdobje, ne le za naslednje leto … Jasna opredelitev vizije in poti do ciljev je nujna, tako kot je nujno poenotenje vseh v družinskem podjetju s temi cilji oz. s to vizijo,« zaključi Rudi Tavčar.
