Sekcije
14. Dan kakovosti in inovativnosti
Naslovna tema letošnjega Dneva kakovosti in inovativnosti je bila Obvladovanje tveganj v organizaciji. Ko govorimo o tveganjih, govorimo o kakovosti in odgovornosti menedžmenta za rezultate. Govorimo o menedžmentu, ki mora delovati sistemsko in ničesar prepuščati naključju, saj so viri redki, štejejo pa le rezultati.
Uspeh št. 14
Kakovost ni nikakršen abstrakten pojem: je skupno ime za kar nekaj temeljnih vrednot. Za pet temeljnih vrednot 21. stoletja veljajo: poštenost, zakonitost, gospodarnost, učinkovitost in uspešnost. Naloga menedžmenta je, da skozi celostno in kakovostno poslovanje pripelje podjetje do rezultatov, poslovanje – poslovni sistemski model – pa mora biti učinkovito. Zato glosar besed, ki so najbolj povezane s tveganji, zajema pojme, za katerimi stojijo pomembne vsebine in kultura vrednot: sistemski menedžment, celostna kakovost, potenciali, viri, rezultati, dodana vrednost, inovativnost ... Menedžment mora biti naravnan na rezultate, delovati mora sistemsko.
Treba je imeti vizijo, razumeti, v kakšnem poslu smo, ali poslujemo pod lastno blagovno znamko ali smo odvisni dobavitelj ... Treba je dobro razumeti kontekst, v katerem posluje podjetje, šele potem lahko resnično določimo prave prednostne naloge in s tem bistveno zmanjšamo tveganja. Treba je namreč preživeti, hkrati pa se tudi razvijati, inovirati in ustvarjati dodano vrednost. Enostavno rečeno, a ovire, ki se nam postavljajo na poti, so številne. Treba je zaznavati tveganja in izboljšati zanesljivost procesov, izboljšati kakovost. Ker so potenciali redki, so rezultati nujni in le sistemski pristop k obvladovanju tveganj je tisti instrumentarij, ki poskrbi, da res prav nič ni prepuščeno naključju. Vzpostavitev sistema pa tudi omogoča sistemski nadzor: vnaprej (ex ante), sproti in za nazaj (ex post). Prav zaradi sistemskega pristopa se lahko razvijajo tri najpomembnejše vrste sodobnega nadziranja, ki je sistemsko. To so revidiranje (pretežno finančni nadzor), monitoring, ki je sistemski sprotni nadzor, in evalviranje, ki je nadzor nad kakovostjo.
Menedžment danes deluje v globalnem okolju, na katerega se mora odzivati in biti nanj ustrezno pripravljen. Tudi v obvladovanju kakovosti se mora osredotočati na bistveno, na kar se osredotoča evropski okvir. Ta še posebej izpostavlja premoženje ali potenciale, ki so v ljudeh. V ljudeh so kapitali – individualni, socialni in intelektualni, vendar jih je treba identificirati kot takšne za podjetje, še posebej pripoznati in uveljaviti ter udejanjiti pa tudi računovodsko prikazati kot ekonomsko kategorijo. To je premoženje znanja in kompetenc v aktivi bilance stanja. Zato je tudi tveganje, če menedžment v družbi ne zagotovi kakovosti računovodskih evidenc in ne poskrbi za pravočasno izdelavo zanesljivih informacij o ključnih potencialih podjetja. Prav ljudje pa so ključni potencial 21. stoletja za preboj v težkih tržnih razmerah, vendar ga je treba ekonomsko, menedžersko, računovodsko izpeljati. Pomembna so vlaganja v ljudi, in nikoli ne bo razvoja, če se nanj gleda kot na strošek. Obravnavanja dela potencialov v razvojnikih in tržnikih kot neoprijemljivo premoženje pa omogoča razmejevanje stroškov na več let in celo amortiziranje kot pri opredmetenih strojih.
Podjetje, ki hoče biti konkurenčno, mora torej učinkovito izkoriščati vse vire, ki so na razpolago. Ker sta 21. stoletje in globalizacija izziv in priložnost za podjetne, hkrati pa prinašata v mednarodni menjavi visoko stopnjo tveganj – političnih, strateških in komercialnih –, je za njihovo obvladovanje nujno potrebno razumevanje nove ekonomije in sprememb, ki jih je ta vnesla v sodobno družbo. Le takšni posli in izdelki, s tehnologijo in blagovnimi znamkami ipd. vred, ki bodo našli kupca in bo ta za kupljeno plačal, so dolgoročne narave.
Za učinkovito obvladovanje tveganj mora biti torej menedžment celostno naravnan in osredotočen na rezultate. Njegove naloge so, da pri načrtovanju upošteva vse zaznane vrste tveganja, ki jim je podjetje podvrženo (strateška, splošno-poslovna, operativna in finančna tveganja), predvidi možne vplive tveganja na uresničitev ciljev podjetja ter sprejema pravočasne in ustrezne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.
Predavatelji posveta, ki ga je kot glavni sponzor omogočilo podjetje TPV, d. d., so poskrbeli, da je bilo srečanje več kot rutinsko; misli in sugestije so bile naravnane naprej – kaj in kako delati, obvladanje katerih tveganj naj bo prednostna naloga. Skozi referate in primere iz prakse pa so še posebej izpostavili, kaj je tisto, kar je po njihovih dragocenih izkušnjah iz prakse najbolj pomembno. Več o vsebini celotnega dogodka si preberite na www.gzdbk.si.
