Mnenja
Odgovornost okolja do gospodarstva
PODJETJA SE MORAJO SVOJEM DELOVANJU ZAVEDATI SVOJEGA OKOLJA IN POSLOVATI DRUŽBENO ODGOVORNO. V TOKRATNI ŠTEVILKI PA SMO V SREDIŠČE POSTAVILI VPRAŠANJE ALI IMA TUDI OKOLJE ODGOVORNOST DO GOSPODARSTVA IN SE S SOGOVORNIKI POGOVARJALI O TEM KATERO OKOLJE JE ZA GOSPODARSTVO SPODBUDNO, KAJ GOSPODARSTVO POTREBUJE OD PODPORNIH INSTITUCIJ IN PODOBNO.
Uspeh št. 15
RUDI ŽESLIN, HRANILNICA LON
Od države pričakujemo predvsem poenostavitev in hitrejšo izvedbo postopkov za izvršbe in stečaje, od lokalnih skupnosti pa predvsem hitrejše postopke sprememb prostorskih načrtov in pridobitve ustreznih dovoljenj za gradnjo novih stanovanjskih in poslovnih objektov. Država in lokalne skupnosti bi z večjim sofinanciranjem investicijskih projektov dale zagon investicijskemu ciklusu, kar bi posredno pripomoglo k večjemu obsegu poslovanja bank in hranilnic. Država bi se morala s posebno pozornostjo ukvarjati s problemi brezposelnosti, gospodarska rastjo, obsegom investicij, javnim dolgom, proračunski primanjkljaj in bonitetno ocena države, plačilno nedisciplino, nepremičninskim trgom, obsegom sive ekonomije, konkurenco drugih finančnih ustanov, ki na depozitni strani ogroža uspešno poslovanje celotnega sektorja. Problem je tudi pomanjkanje povpraševanja po kreditih s strani prebivalstva. Na podjetniškem delu je povpraševanje veliko, oviro za večje kreditiranje pa predstavljata pomanjkanje dobrih investicijskih projektov in prezadolženost velikega dela podjetij.
MARIJA JUREKIČ, KOVINOTEHNA MKI, D. O. O.
Ko bo država v investicije vstopala kot dober gospodar, se bo takšna poslovna kultura prenesla tudi v zasebni sektor. Neurejene razmere, tako na normativnem kot izvedbenem področju najbolj občutimo v gradbeništvu. V okviru GZS in gradbene zbornice na to problematiko opozarjamo že dve leti, pripravljamo predloge rešitev, prikazujemo obširnost problematike in posledice, ki bodo z nadaljevanjem sedanjega stanja nastale, vendar do sedaj neuspešno.
Uspeh, ki smo ga dosegli s poračunom DDV v insolvenčnih postopkih je le navidezen. Pravi uspeh bomo doživeli, ko bomo uspeli ustvariti skupno družbeno in gospodarsko podporno okolje in s tem onemogočili kanibalizem zaradi lastnega preživetja in /ali lastnih interesov gospodarstva, posameznikov ali politike. To isto velja tudi za lokalno okolje. Ne rušimo kar je zgrajeno, tlakujmo pot naslednjim generacijam.
CIRILA SURINA ZAJC, TRINS, D. O. O.
Od države pričakujem, da bo prijazen servis za svoje uporabnike. Vidim veliko možnosti za poenostavitve in s tem pocenitve dela. Izpostavljam le dve. Prvič, poenostavitve pri oddaji zaključnih računov. Na različnih obrazcih pošiljamo podatke o bilanci stanja, poslovnem uspehu in davčnem obračunu nekaj Ajpesu in nekaj Dursu. Predlagam, da se vse dokumente s potrebnimi podatki tako za davčne kot statistične potrebe oddaja le enemu, ki po potrebi posreduje določene podatke naprej. Drugič, višino davkov in prispevkov za vse vrste dela (pogodba o zaposlitvi v delovno razmerje, podjemna pogodba, avtorska pogodba itd.) bi opredelila z enotno skupno stopnjo. Zaradi večje osnove bi morala biti stopnja nižja. Davčni prihodki ne bi bili nižji, odpravili bi le ustvarjalnost pri iskanju najcenejše oblike dela. Izjemo bi dopustila le pri simbolični obdavčitvi dela upokojencev, ker so ti »svoje« davke enkrat že plačali v dobi aktivne zaposlenosti. S tem bi za podjetja pocenili njihovo delo in naredili stroškovno primerljive z mlajšim, produktivnejšim kadrom.
BOGDAN MEŠKO, METALIMPEX SLV, D. O. O.
Od državnih ustanov pričakujemo prijaznejše okolje za poslovanje. Smo mednarodno podjetje, ki se ukvarja z reciklažo ter ravnanjem z odpadnimi surovinami. Kot podjetje, prisotno po celem svetu, opažamo, da so birokratski postopki povsod zapleteni vendar jih v posameznih državah različno obravnavajo in rešujejo. Za našo dejavnost je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, kjer se zaposleni sicer trudijo, vendar zaradi uveljavljenega sistema ni prave učinkovitosti. Poleg ministrstva sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi na področju Dolenjske in Bele krajine.
Postopki so velikokrat preveč zapleteni celo za državne uradnike, ki se z njimi ukvarjajo. Spremeniti bi bilo potrebno naslednje: omejiti čas reševanja postopkov v razumnem roku, za posamezne postopke bi lahko uzakonili rok 30 dni; poenostavitev postopkov – včasih je v pridobivanje soglasij vključeno več služb v isti ustanovi, ki niso usklajene; državne in lokalne institucije so premalo prisotne na terenu, zato težav podjetij ne poznajo; birokratski postopki za vodilne in zaposlene bi morali biti optimirani ter skrajšani
