V središču
Odgovornost okolja do gospodarstva
TAKO KOT MORA GOSPODARSTVO PRI VSAKEM KORAKU SVOJEGA DELOVANJA IMETI V MISLIH LASTNO OKOLJE, V KATEREM DELUJE, JE TO OKOLJE TUDI POMEMBEN DEJAVNIK RAZVOJA GOSPODARSTVA IN LAHKO NJEGOVO DELOVANJE OMOGOČA ALI ZAVIRA. TOREJ IMA TUDI OKOLJE V TEM SMISLU ODGOVORNOST DO GOSPODARSTVA, IN NE LE OBRATNO.
Uspeh št. 15
Kaj je okolje gospodarstva?
Če hočemo razumeti okolje gospodarstva, ga moramo najprej ustrezno definirati. Za potrebe te teme lahko okolje definiramo kot skupek družbe ali ljudi na določenem geografskem območju, v lokalnih in državnih ustanovah ter v drugih podpornih institucijah, ki so pomembne za gospodarstvo, npr. banke, infrastruktura, javne službe ipd. Okolje definirajo tudi njegova narava in fizične značilnosti – surovine, geografska umestitev, prometne poti. Vendar nas v tokratnem prispevku zanima predvsem, kako delovanje institucij in neposrednega družbenega okolja podjetij vpliva na razvoj gospodarstva.
Kakšno je spodbudno okolje za gospodarstvo?
Ni skrivnost, da je od podpore okolja v dobršni meri odvisen razvoj gospodarstva. Pri tem ne gre le za neko načrtno podporo okolja, ampak tudi družbene in naravne danosti, ki omogočajo ali zavirajo razvoj dejavnosti. V mnogih primerih je okolje nujen dejavnik, da neka panoga zaživi, saj je ta lahko odvisna od surovin, dostopnosti ustrezno izobražene delovne sile ali prostorskih zmožnosti. Gotovo ni naključje, da se je tako razvpita Silicijeva dolina kot središče sodobnega ameriškega IT gospodarstva razvila tam, kjer se je, saj je na to vplivala vrsta družbenih dejavnikov – koncentracija univerz, znan in stabilen trg, mreža vlagateljev itd. Tudi pri drugih zgodbah o uspehu ste lahko prepričani, da so povezane s srečo le v pogojnem smislu, mnogo bolj pomemben dejavnik je po navadi biti »na pravem mestu ob pravem času«. Če si ne moremo izbirati časa, v katerem živimo, pa lahko močno vplivamo na prostor, kjer gradimo svoje poslovne priložnosti. Poglejmo praktično celoten razvoj večjih civilizacijskih središč v človeški zgodovini, pri čemer boste hitro opazili, da so vsa nastala na podlagi zgodovinskega razvoja, ki je bil povezan ali s prometnimi potmi ali z naravnimi značilnostmi. Sodobni čas v tem smislu zaznamuje globalizacija, zaradi katere je postalo mnogo manj pomembno, kje so koncentrirane surovine in ceste, a mnogo bolj ključno, kje je na kupu zbrana kritična masa znanja in informacijskih mrež.
Kaj torej pričakuje gospodarstvo od okolja? Pravzaprav vse tisto, kar mora predstavljati sodobno poslovno okolje: bazen kadrov in znanja, stabilno institucionalno okolje z vizijo, urejeno infrastrukturo in povezanost. Nič takšnega torej, kar ne bi pričakovali v našem vsakdanjem življenju kot posamezniki – znanje, stabilnost, urejenost in povezanost.
Če vprašate podjetnike, kaj pričakujejo od okolja, bo marsikateri odvrnil, da čim manj, pogosto z besedami: »Pustite nas pri miru, da opravljamo svoj posel.« Vendar je ta pogled napačen, saj vsako podjetje slej ko prej naleti na primer, ko potrebuje pomoč različnih ustanov v svojem okolju. In takrat postane pomembno, kako ta institucija deluje. Če si ne moremo izbirati časa, v katerem živimo, si lahko izbiramo prostor in ga tudi dejavno oblikujemo. V primeru poslovnega okolja to pomeni, da ni zanemarljivo, kako aktivno gospodarstvo sodeluje pri soustvarjanju vizije okolja, komuniciranju idej in potreb. Mnogo bolj koristno je torej, da podjetja jasno sporočajo okolju, kaj od njega pričakujejo, kot da zavzamejo položaj, da želijo čim manj vmešavanja v svoje delo. Težko je namreč danes zahtevati od institucij v okolju, naj pomagajo pri premagovanju krize, ter od njih pričakovati podporo z jasno definiranimi cilji, če smo dolga leta igrali na karto, da nas njihovo delo ne zanima, oziroma želimo z njihove strani čim manj vmešavanja in birokracije.
Podjetja in gospodarska združenja morajo zato še več pozornosti nameniti aktivnemu dialogu z ustanovami, saj te lahko svoje delovanje prilagajajo le na takšni podlagi. Utopično je verjeti, da se bodo spreminjale v korist gospodarstva same po sebi, na kar sicer lahko upamo, a tega ne smemo pričakovati.
Vloga institucij v okolju gospodarstva
Ko nanese beseda na različne institucije, ki se dotikajo dela podjetij, bomo hitro naleteli na zgodbe o birokratskih zapletih, nerazumevanju reševanja težav, dolgih postopkih in še kaj podobnega bi se našlo. Za takšen pogled podjetnikov na lokalne ali državne institucije se razlog skriva v različnem pogledu na smisel delovanja gospodarstva na eni strani in ustanov na drugi. Osnovno vodilo v podjetništvu je, da organizacija deluje ciljno usmerjeno, kar pomeni, da je v prvi vrsti pomemben rezultat, in ne vedno sredstva, ki so uporabljena za njegovo doseganje. Na drugi strani so institucije države in lokalne uprave vpete v postopke, zakonodajo in pravila, pri katerih je na prvo mesto postavljena pravilnost postopka, in ne nujno cilj, ki naj bi ga postopek prinesel. To ne pomeni, da svoje delo opravljajo brez misli na končni rezultat, le osredotočenost je velikokrat popolnoma drugačna od podjetniške logike. Spoštovanje pravnih postopkov je gotovo nujno in mu v tem smislu nikakor ne smemo nasprotovati, vendar pri njihovi izpeljavi radi pozabimo na njihov cilj, postopek pa postane sam sebi namen. V času gospodarske krize to dobi še poseben pomen, saj v zaostrenem poslovnem okolju podpora institucij gospodarstvu lahko predstavlja enega ključnih dejavnikov preživetja gospodarstva.
Predvsem institucije lokalne uprave, občine, različni zavodi in javne službe dobijo v današnjih razmerah še toliko bolj pomembno vlogo, ki jo lahko izpolnijo le s ciljnim delovanjem. To ne pomeni, da zanemarijo zakonodajo in postopke, ampak da postavijo ta pravni okvir v službo doseganja ciljev z jasnim zavedanjem, da so ravno podjetja tista, ki na posreden in neposreden način zagotavljajo materialno dobrobit družbe, v kateri živimo. Institucije se morajo torej zavedati, da je njihov proračun ali tekoče delovanje mnogo bolj odvisno od njihovega uspešnega dela pri nudenju storitev gospodarstvu, kot se zdi na prvi pogled.
Pomembnejšo vlogo bi pri tem morale odigrati ravno institucije lokalnega ali regionalnega značaja, za kar obstaja vrsta razlogov. Lokalne institucije so tiste, ki lahko resnično razumejo razvojne potenciale lokalnega gospodarstva, saj je to na državni ravni preprosto težko pričakovati. Naša regija se v marsičem zelo razlikuje od drugih delov Slovenije in ima pri tem specifične potrebe, ki jih država zaradi svoje relativne »oddaljenosti« ne bo nikoli resno upoštevala. Gotovo nas je zgodba o dokončanju avtoceste Ljubljana–Novo mesto o tem kaj naučila. Vloga lokalnih institucij je nujna tudi pri povezovanju in usklajevanju zelo različnih potreb gospodarstva ter nato njihovega uveljavljanja na državni ravni. Vendar ob tem hitro pridemo tudi do vprašanja konkretne strategije okolja, kako razvijati podporo gospodarstvu. Če takšne strategije ni, potem bosta tudi podpora in ciljno delovanje ostala le črka na papirju.
Strategije okolja za podporo gospodarstvu
Ne glede na to, da želimo čim hitreje doseči velike izboljšave v podpori okolja gospodarstvu, je to na neki način utopija, saj takšne družbene klime ni mogoče spremeniti čez noč. Prav je, da stopimo korak nazaj, ne glede na to, da se zdi, da trenutek zahteva radikalne poteze in hitra ukrepanja. Vse spremembe in želje bodo namreč kratkega diha, če v srži ne začnemo spreminjati pogled na okolje, gospodarstvo in njuno medsebojno povezanost.
Vsaka dobra strategija se mora začeti z ustrezno vizijo, premislekom in analizo, kaj so naše naravne in družbene danosti ter katere priložnosti okolje ponuja samo po sebi. Vedno znova preseneča, ko tujci v naši regiji vidijo stvari, ki jih mi ne vidimo ali znamo razvijati, kar je vedno posledica tega, da tistega najboljšega pri nas enostavno ne vidimo, saj je za nas samoumevno. Regijo namreč oblikujejo majhna mesta in kraji, ki skupaj z naravo nudijo izjemno kakovost življenja. Na drugi strani gospodarski velikani ustvarjajo delovno silo z mednarodnimi izkušnjami, imamo tradicijo razvoja znanja ter neko naravno zagnanost, ki so skupaj recept za zmago nad vsako recesijo. Naše okolje je na izjemnem križišču poti, na pol poti med Ljubljano in Zagrebom in še bi lahko naštevali.
Poglavitno vprašanje je, ali obstaja recept za okolje, ki pospešuje gospodarstvo. Odgovor je pritrdilen, saj iz primerov po svetu vidimo, da obstajajo okolja, ki so gospodarsko bolj spodbudna in vidijo gospodarstvo kot neločljiv del družbenega življenja. Gre za krožni in večsmerni proces, kjer gospodarstvo okolju lahko daje le, če mu to že v začetku omogoči razvoj. Pri tem ciljamo na evropske primere dobre prakse, ki jih najdemo na primer na Švedskem, kjer razvejana družbena mreža podpore gospodarstvu ter prilagodljiva podjetja uspešno kljubujejo gospodarski krizi.
Ob tem morajo gospodarski subjekti tudi razumeti, da še vedno obstajajo ovire za razvoj, ki temeljijo na legitimnih odločitvah okolja. Poslovno je postavitev nove tovarne lahko popolnoma racionalna želja, vendar ima okolje pri tem legitimno pravico, da se odloča, ali je pripravljeno v npr. primeru »umazane industrije« takšno tovarno sprejeti v svojo bližino z vsemi posledicami, ki jih prinaša. Na neki način z jasno politiko gospodarskega in družbenega razvoja okolje postavlja pravila igre, kaj si želi in kaj ne, ter kako vidi lasten razvoj v sodelovanju z gospodarstvom. V resnici se poglaviten problem pojavi, ko takšne jasne vizije v okolju in njegovih strukturah ni. Takrat se okolje lahko odziva na pobude in zahteve gospodarstva le ad hoc, naključno ali celo na podlagi presoje kratkotrajnih učinkov, saj lahko dolgoročne odločitve sprejema le na podlagi dolgoročnih vizij.
Vendar morajo tudi v primeru dolgoročnih vizij odločevalci v okolju razumeti procese razvoja gospodarstva. Če želimo razvoj informacijskih tehnologij, je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo in pogoje za izobraževanje ustreznih kadrov. Nesmiselno je izreči vizijo, da bomo razvijali visoko tehnološke panoge, če za to v okolju ni ustreznih pogojev, pri čemer v prvi vrsti predstavljajo hrbtenico raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki ustvarjajo kader, ki lahko privabi in generira razvoj neke panoge.
Pri temeljitem pretresu našega razmišljanja o vlogi okolja v razvoju gospodarstva, kar neposredno narekuje tokratna gospodarska kriza, je morda pametno razmišljati tudi o tem, kako prilagodljivi smo lahko. Zgodovina nas uči, da so vsako krizo najbolje preživele tiste družbe, ki so jo dojemale kot priložnost spreminjanja in napredka, ter so znale strategijo svojega delovanja fleksibilno spreminjati na podlagi izzivov časa.
