Sekcije
3. dan Sekcije računovodskih servisov
Uspeh št. 15
V uvodnem nagovoru sodelujočih na posvetu je predsednica sekcije računovodskih servisov Tatjana Adlešič poudarila, da računovodski servisi poleg izračuna in posredovanja računovodskih davčnih in drugih informacij svojemu naročniku usmerjajo poslovodstvo pri razvoju podjetij in zbirajo različna poročila, ki so spričevalo poslovanja podjetja in osnova za izračun bonitet. Od strokovnosti računovodskega servisa in pojasnjevanja posameznih postavk je velikokrat odvisno, ali bo podjetje dobilo kredit ali bo imelo zavarovano obveznost in kako bo potekal davčni pregled.
NOVOSTI V UREDITVI INSOLVENTNIH POSTOPKOV
V zadnjih dveh letih so bile sprejete tri novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki so v ureditev insolvenčnih postopkov vnesle obsežne spremembe. Predstavil jih je pravnik Marko Djinović. Računovodski servisi kot strokovni izpolnitveni pomočniki poslovodstva podjetij morajo natančno poznati insolvenčne postopke, da lahko na ta način kakovostno in odgovorno opravijo svoje delo. Računovodski servis sicer ni odgovoren za finančno poslovanje družbe, vendar pa je lahko posredno odgovoren, kar izhaja iz pogodbene obveznosti med računovodskim servisom in podjetjem.
Insolventnost oz. ugotovitev trenutka, v katerem postane podjetje insolventno, je osrednji pojem za začetek postopkov stečaja ali prisilne poravnave. Ko nastopi insolventnost, stopijo interesi upnikov pred interese lastnikov in dolžnik mora vse upnike obravnavati enako. Tega se mora zavedati tudi računovodski servis in vedeti, katere transakcije so takrat dovoljene.
Izvršilni in upravni postopki upočasnjujejo stečaje, zato noveli C in D vsebujeta predvsem ukrepe za povečanje učinkovitosti teh postopkov. Novela C prinaša nekaj sistemskih novosti, kot je, da se vsi postopki zaradi insolventnosti odslej vodijo pred okrožnim sodiščem. Za vse pritožbe pa je pristojno višje sodišče v Ljubljani, in sicer zaradi centralizacije in enotne sodne prakse. Novost je tudi, da država ni več prednostna upnica, kar pomeni, da se davki zadnje leto pred začetkom insolvenčnega postopka ne štejejo več med privilegirane terjatve. Prav tako novela določa, da se morajo vse terjatve poplačati v času postopka stečaja. Morebitni izvršilni postopki, ki potekajo proti stečajnemu dolžniku, se ustavijo.
Novost v noveli D, ki naj bi zaustavila število prisilnih poravnav v letu 2012, pa prinaša člen, ki omejuje začetek prisilne poravnave s tem, da določa minimalne vstopne pogoje. Določa, da mora dolžnik v primeru, če predlaga začetek postopka prisilne poravnave, upnikom ponuditi najmanj 50 odstotkov poplačila njihovih terjatev oziroma odložitev plačil za največ štiri leta.
UVEDBA DAVČNIH BLAGAJN
Davčni nadzor plačevanja z gotovino in predlog zakona o davčnih blagajnah je predstavila predstavnica Generalnega davčnega urada Ivi Grom Črne. Davčna uprava Republike Slovenije že nekaj let stalno izpostavlja dejstva o davčnih utajah zavezancev za davek, ki poslujejo z gotovino. V postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora pri obravnavani skupini zavezancev ugotavljajo, da ti zavezanci ne izdajajo računov, da prirejajo podatke o ustvarjenih prihodkih, uporabljajo prirejene registrske blagajne in druge načine, ki vodijo k davčnim utajam.
Zakon o davčnih blagajnah določa obveznost uporabe davčnih blagajn ob izdajanju računov, plačanih z gotovino. Ta obveznost se nalaga vsem pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo dobavo blaga in storitev za gotovino. Zakon določa tehnične zahteve davčnih blagajn, obveznosti proizvajalcev in zavezancev, uporabnikov davčnih blagajn, ter ureja postopke nadzora.
NOVI POGOJI ODOBRAVANJA KREDITOV PO BASLU III
Sodelovanje računovodskih servisov z banko kot glavno poslovno partnerico naročnikov računovodskih servisov je tudi vedno bolj ključnega pomena. Podatki, ki jih mora računovodja posredovati, so vedno bolj zahtevni. V letošnjem letu so sprejeti novi pogoji pri odobravanju kreditov, in sicer po novem globalnem bančnem standardu Basel III, ki ga je predstavila Gordana Radanovič, NLB, d. d., Podružnica Dolenjska in Bela krajina. Ta standard je odgovor na finančno krizo, ki se je začela 2008, in je pokazala, da so banke še vedno ranljive na ciklična nihanja v gospodarstvu. Novi standard vnaša spremembe na področjih likvidnosti in kapitala bank, ki se bo postopno uvajal med letoma 2013 in 2019.
Banke skozi model kvalitativnih in kvantitativnih dejavnikov na podlagi statističnega algoritma izračunavajo boniteto podjetja. Boniteta je boljša, če ocenijo, da je podjetje manj tvegano. Banke potrebujejo poleg računovodskih izkazov in podatkov o poslovanju tudi obrazložitev poslovne dejavnosti, ker se delovno intenzivne panoge razlikujejo od kapitalsko intenzivnih panog. Prav tako morajo poznati ključne kupce in dobavitelje podjetja, kako je razpršena prodaja, kakšni so plačilni pogoji na strani kupcev in na strani dobaviteljev, obsega sklenjenih naročil oz. zasedenost zmogljivosti proizvodnje, kakšni so načrtovani denarni tokovi in podobno.
Če želi podjetje investirati in širiti dejavnost, mora računovodja vedeti, kakšne kazalce mora imeti podjetje, da banka sploh prisluhe programu družbe, ter v kakšno opremo in v katero dejavnost bo vlagala.
