V središču - Doc. dr. Tatjana Mlakar
Družbena odgovornost
Ko brskamo in zbiramo informacije o vsebini pojma družbena odgovornost, naletimo tudi na trditev: »Družbena odgovornost ni nova marketinška poteza za dvig prodaje.«
Uspeh št. 16
Kaj pa če je družbena odgovornost tudi to? Si upamo to trditev oblikovati v pozitivno: »Družbena odgovornost je nova marketinška poteza za dvig prodaje«. Morda res ne na izjemno kratek rok, na srednji rok pa zelo verjetno. Iz trde realistične definicije preidemo v izjemno pogumno in odgovorno definicijo – za vse uspehe, do katerih pridemo na pošten način, je potrebno zadosti poguma in odgovornosti.
Navedbe, ki opredeljujejo pojem družbene odgovornosti, so nam vsebinsko blizu. Vsa vedenja in opredelitve družbene odgovornosti zelo dobro poznamo, le vprašati se moramo, kaj je pripeljalo do dejstva, da so družbeno odgovorna vedenja, obnašanja in dejanja zbledela in izgubila mesto v družbenih dogajanjih. Ali se nam je zgodila odsotnost pozitivnih misli, poštenja, dobronamernosti, prijaznosti, sočutja, spoštljivosti, upoštevanja drug drugega?
Družbena odgovornost je poštenje brez zlorab in izkoriščanja, zanesljivost v ekonomskem smislu, spoštljivost, prijaznost, skromnost in hkrati odločnost, sposobnost s soodvisnostjo pomembnih dejavnikov in sodelavcev po primernih poteh priti do cilja in ciljev, do dolgoročnega uspeha.
Od leta 2010 družbeno odgovornost opredeljuje tudi standard ISO 26000, ki za popolnost delovanja družbene odgovornosti združuje pomembna področja: vodenje, človekove pravice, zaposlovanje, okolje, etično ravnanje, pravice potrošnikov ter vključenosti v skupnost in razvoj. Prav poslovni sistemi, ki znajo in zmorejo združiti vse te elemente in udeležence ter pri tem razmišljajo in delujejo primerno celovito, izstopajo kot uspešna podjetja.
V razpravah o družbeni odgovornosti v Sloveniji so med takšnimi poslovnimi sistemi vedno omenjena podjetja Dolenjske in Bele krajine. Vsi, ki razmere v gospodarstvu naše regije poznamo, vemo, da ne gre za naključje. Množica pridobljenih certifikatov kakovosti in odličnosti, mnoge nominacije za najvidnejša republiška priznanja s področja odličnosti ter vsakoletna raznovrstna dobljena priznanja za posebno zgledna podjetja naše regije kažejo na dejstvo, da družbena odgovornost v nekaterih naših delovnih sredinah močno obstaja. Podjetja družbeno odgovornost gradijo in negujejo s posebno pozornostjo in z izjemnim inovativnim pristopom, kar se kaže v uspešnosti poslovanja. Dolenjska in Bela krajina premoreta izjemne organizacije, ki znajo in zmorejo v trenutnih kriznih razmerah, v katere sta nas pahnila pretirano izobilje in nenadzorovana potrošnja, s pomočjo družbene odgovornosti uspešno poiskati pot do kupcev svojih izdelkov. To so podjetja, ki imajo jasno opredeljeno strategijo ter način dela, ki je zastavljen dolgoročno in celovito, ki znajo motivirati zaposlene, poslovne partnerje in ostale k inovativnemu razmišljanju in razvoju, ki so sposobna pridobiti takšne sodelavce, ki zmorejo razumeti, da so etika in njene vrednote temeljna osnova za kakovostne odnose, ti pa nujno osnovno okolje za izvajanje kakovostnih delovnih procesov in ugodnih poslovnih rezultatov.
Družbena odgovornost je odgovornost poslovnih sistemov, da ugodno vplivajo na družbo, z inoviranjem pa si poslovni sistemi ustvarjajo pogoje za uspeh.
Ob tako »mehkih« definicijah in predpostavkah vsebin družbene odgovornosti se bomo zagotovo vprašali: »Kako naj izmerimo ali smo v našem podjetju družbeno odgovorni?«
Prisotnost družbene odgovornosti lahko izmerimo s kar nekaj metodami merjenja. Vendar za dokaz ne potrebujemo ocene na lestvici od 1 do 5, po kateri bomo vedeli, da družbena odgovornost v našem podjetju obstaja. Raven družbene odgovornosti v poslovnem sistemu z malo občutka in senzibilnosti zaznamo takoj, ko vstopimo v podjetje. Začutimo valovanje pozitivne energije, opazimo mehke poteze na obrazih zaposlenih, zaznamo neverjetno predanost, odgovornost in zavzetost za delo ter hkrati prijaznost in sproščenost. Natančnejše podatke nam podajo vpogled v evidenco spremljanja inovacij v podjetju, analiza odsotnosti z dela zaradi bolezenskih razlogov, vpogled v knjigo pohval in vtisov. Ugodno delovno klimo, ki sooblikuje družbeno odgovornost, sooblikujejo vsi sodelavci, ključen pa je vodja, ki mora biti vizionar, ki zmore odločno voditi sodelavce, jih motivirati in je hkrati spoštljiv, strpen in prijazen. Takšno okolje je lahko uspešna valilnica novih idej, novih postopkov, novih metod dela, vse to pa je osnova za tržno privlačne izdelke in posledično uspešno prodajo. Tudi v trenutnih zaostrenih gospodarskih razmerah, ki jim rečemo »kriza«, sta uspešna prodaja in uspešno podjetje lahko realnost. Kupci znajo izbrati dobavitelje s priznanim ugledom in priznano stopnjo družbene odgovornosti.
Družbena odgovornost je sestavni del vrednot vsakega izmed nas. To so vrednote, ki niso le pogoj za uspešno delovanja poslovnih sistemov, ampak za uspešno delovanje družbe kot celote. Te vrednote vsak od nas kaže na vseh področjih delovanja. Človek etične vrednote ima ali pa jih nima. Če jih ima, jih je sposoben uporabljati na vseh področjih svojega delovanja, in če jih nima, je sposoben škoditi vsem področjem delovanja, kjer se pojavi. V sklopu družbene odgovornosti je skrb zbujajoče lahko samo dejstvo, kolikšen delež naše širše družbene skupnosti etične vrednote pozna in jih je sposoben za našo skupno družbeno korist vplesti v delovanje družbe. Če ta delež ni visok, obstaja predpostavka, da izobilju in pretirani potrošnji sledi kruta realnost – propad. V zgodovini je propad v najbolj grobih pojavnih oblikah vedno sledil izobilju. Če bomo znali in zmogli implementirati vedenje in vrednote družbene odgovornosti v vse pore našega življenja, lahko tokrat preidemo v novo fazo na manj boleč način. Družbena odgovornost je zagotovo pot iz sedanje gospodarske in finančne krize ter nasploh krize vrednot v novo fazo razvoja – in ne propada ali celo vojne, kot se je to dogajalo v zgodovini. Naša odločitev je, ali se bomo načel družbene odgovornosti oklenili in se z njo rešili ali se bomo prepustili propadu. Ob takšnih dejstvih verjetno niti ne moremo reči, da se lahko odločimo za družbeno odgovornost ali brez družbene odgovornosti. Odločitev bi nam morala biti jasna.
Četudi se zdi, da sta definicija in vsebinski pomen pojma družbena odgovornost »mehke kategorije«, je nedvomna resnica tista, ki nam zagotavlja, da nas le družbena odgovornost z odgovornim odnosom do dela, katerega sestavni del je inoviranje, lahko iztrga iz krempljev sedanjih mračnih družbeno-gospodarskih sil.
Zaključila bi z definicijo družbene odgovornosti izjemnega strokovnjaka in družbeno odgovornega učitelja ddr. Matjaža Muleja, ki v vsakem od nas mora vzbuditi intimno zavezo za bogatenje moralno etičnih vrednot – zaradi nas in naših naslednikov: »Družbena odgovornost je sociološki, družbeno-ekonomski pojav, po katerem bi morali biti z manj egoizma dovolj egoistični, da obvarujemo vire, ki jih imamo na voljo, ker nam drugače preti propad.«
