Sekcije - Goran Makar
4. posvet sekcije za okolje in energijo – Energetska učinkovitost za poslovno uspešnost
EVROPA 2020 IMA TRI CILJE: ZMANJŠANJE IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV ZA 20 %, RABE ENERGIJE ZA 20 % IN POVEČANJE DELEŽA ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE NA 20 %.
Uspeh št. 16
Je do leta 2020 še veliko ali malo časa? Skratka, še osem let. V Sekciji za okolje in energijo smo 5. aprila organizirali 4. posvet, ki išče potenciale Dolenjske in Bele krajine in izmenjuje primere dobre prakse za doseganje zastavljenih ciljev. V prvem delu posveta, ki ga je gostil hotel Balnea v Termah Dolenjske Toplice, smo usmerili pozornost na lesno biomaso, v drugem delu smo spoznali potencial učinkovite rabe energije s praktičnimi ukrepi v javnem in zasebnem sektorju ter na koncu potencial mladih, ki si pridobivajo znanje na Šolskem centru Novo mesto.
V uvodnem referatu nam je Miha Humar z Biotehniške fakultete iz Ljubljane predstavil potencial odsluženega lesa in omejitve pri vnovični uporabi ali energetski predelavi zaradi vsebnosti različnih kemikalij. Te so predvsem posledica zaščite lesa. Naša odgovornost je pred vnovično uporabo večje količine odsluženega lesa opraviti kemično analizo. Na tem področju lahko pričakujemo okoljsko sprejemljive zakonske omejitve.
Kakšen je dejanski potencial lesne biomase, nam je predstavil Miha Zupančič iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Na trg posredujejo 190 000 m3 lesa, od tega 65 % listavcev in 35 % iglavcev. Gozdovi v Sloveniji zavzemajo že 60 odstotkov površine in imajo letni prirastek ocenjen na 8,1 milijona m3. V letu 2010 smo posekali 3,37 milijona m3 lesa, od tega smo ga za energetske namene porabili 1,1 milijona m3.
Zoran Gračner iz Petrola nam je predstavil izgradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Metliki. S postavitvijo nove kotlovnice so kurilno olje zamenjali z obnovljivim virom energije. Ob tem so stanovalcem blokovskega naselja zmanjšali stroške ogrevanja za 40 % in letne emisije CO2 za dobrih 1000 t.
Konkretne ukrepe učinkovite rabe energije izvajajo v novomeški splošni bolnišnici. Investicije v energijske prihranke nam je predstavil vodja projekta Božidar Podobnik. V prvi fazi so zamenjali stavbno pohištvo, toplotno zaščito ovoja stavbe in povečali izolacijo na podstrešju. V drugi fazi, ki zdaj poteka, sanirajo energetsko postajo in podpostaje, vgrajujejo termostatske ventile in racionalnejšo razsvetljavo. Do konca leta načrtujejo tretjo fazo, ko bodo posodobili obstoječe energetske sisteme in vgradili trigeneracijo za hkratno proizvodnjo električne energije, toplote in hladu. Z ukrepi so izboljšali bivalne in delovne pogoje za bolnike in osebje bolnišnice. Ob tem so zmanjšali porabo zemeljskega plina za 121 000 Sm3, električne energije za zunanjo razsvetljavo za 85 % in tako v ozračje spustijo 230 ton manj emisij CO2.
Primer snovanja energetsko učinkovitega poslovnega objekta Kobra v Šentjerneju nam je predstavil arhitekt Andrej Ržišnik. Poudaril je predvsem pomembnost vključitve vseh deležnikov pri snovanju energetsko učinkovite stavbe. Idejno zasnovo pripravi tim, sestavljen iz investitorja, arhitekta in strokovnjakov s področja energetskih sistemov. Pri izvedbi so se izognili glavnemu izvajalcu, zato je investitor koordiniral izvedbo z vsakim izvajalcem posebej.
V zadnjem delu posveta so študentje Varstva okolja in komunale iz Šolskega centra Novo mesto predstavili dva projekta. Z Eko študentom 2012 nas je navdušil Žan Novšak. Dvakrat po 10 dni so študenti z dvema predavateljema zmanjševali svoj vpliv na okolje: pri električni energiji za 19 % (728 kWh), pri prevoženih km za 36 % (4500 km), količino odpadkov za 50 % (750 kg), čas pred TV za 65 % (262 h) in čas pred računalnikom so zmanjšali za 66 % (501 h). Skozi projekt so ugotovili, da zmanjšati svoj vpliv na okolje ni nič kaj težavno, če se sami odločijo za spremembo. Študent Gašper Janežič nas je prepričal s predelavo avtomobila na avtoplin. Rezultati predelave so pokazali, da se mu je investicija povrnila po dobrih 23 000 km in ima ob prihranku še dober občutek, ker so emisije v ozračje manjše – s tem pa tudi njegov vpliv na okolje. Mentor in predavatelj Goran Makar nam je predstavil pregled vsebin s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v srednješolskih programih na Šolskem centru Novo mesto. Te vsebine zajemajo dobrih 10 % vseh strokovnih vsebin v tehničnih poklicih. Zaključil je s pozivom h krepitvi tesnejšega sodelovanja med izobraževanjem in gospodarstvom.
