Intervju - Lidija Jež

Skokovita rast ni nič manj nevarna od naglega padca

PODJETJE RADKA LUZARJA IZ ŠENTJERNEJA L-TEK LETOS PRAZNUJE POLNOLETNOST. Z OGROMNO ZNANJA JE STOPILO V KORAK S SVETOVNIMI PROIZVAJALCI ELEKTRONIKE, KI JE ENA NAJHITREJE SE RAZVIJAJOČIH PANOG NA SVETU. VZPOREDNO PA SE JE RAZVIJALO V PODJETJE Z IZREDNIM POSLUHOM ZA LJUDI. IŠČEJO NOVE PRISTOPE ZA ŠE BOLJŠE MEDSEBOJNE ODNOSE, ZA SPOŠTOVANJE TER STROKOVNO IN OSEBNOSTNO RAST ZAPOSLENIH, KI SO NJIHOV NAJVEČJI KAPITAL.

Uspeh št. 16

L-TEK, d. o. o., postaja pomembno podjetje za razvoj in proizvodnjo elektronike v Sloveniji; glede na poslovne povezave in rezultate pa imate zagotovo tudi širše ambicije.

Naša vizija je postati enakovreden svetovni konkurenci v elektronski industriji, seveda za področje naše dejavnosti. Zato sta naši vodili najvišja kakovost in hkrati prilagodljivost željam posameznega kupca. Na tem delamo že ves čas, in zato so našim naročnikom oz. kupcem vrata naše proizvodnje vedno odprta. Moje delo je, da priskrbim posel, da ga koordiniram itd., glede proizvodnega procesa pa imajo kupci možnost stopiti v stik neposredno z vodjo proizvodnje ali operaterjem in z njim usklajevati detajle. Tak pristop se je izkazal kot pravilen – soustvarjanje oz. spremljanje je dobrodošlo tako za naročnika kot za našo proizvodnjo.

V času največje recesije ste imeli največjo rast. Čemu lahko pripišete tak uspeh?

Dobrim sodelavcem. V ljudeh je največ, pravzaprav vse! Leta 2010 smo dosegli kar stoodstotno rast, lani 30-odstotno, letos predvidevamo, da bo 20-odstotna. Ves naš dobiček pa vlagamo v razvoj, znanje, zaposlene, tehnološko opremo.

In kam se ta panoga obrača v prihodnje?

Ogromen delež bo pripadal razvoju električnih pogonov in pretvornikov ter izdelkov visoke integracije. Tudi mi se že pripravljamo na to.

Dejavnost vašega podjetja je zelo razvejana. Razvejan pa je tudi trg, na katerega izvažate.

Naša dejavnost je razdeljena na tri dele. Prvi je razvoj programske opreme in razvoj elektrotehnike, druga je proizvodnja opremljanja tiskanih vezij in sestavljanje elektronskih modulov, tretja dejavnost pa je izdelava elektromehanskih delov in podsklopov. Osnovna dejavnost našega podjetja je sestavljanje elektronskih modulov v SMD tehniki in izdelava elektromehanskih delov ter podsklopov. Za izdelke s področja elektronike sta naša osrednja trga Anglija in Nemčija, kamor izvozimo večino naših izdelkov, medtem ko elektromehanske izdelke v celoti izvozimo na avstrijski trg za znanega kupca. Sicer pa na evropske trge izvažamo več kot 90 % naših izdelkov.

Torej izdelujete izdelke za vsa področja, kjer je elektronika.

Res lahko rečem, da v naši proizvodnji nastajajo polizdelki in izdelki tako rekoč za vsa področja, ki vsebujejo elektroniko. Kot sem že omenil, je precejšen del naše proizvodnje – pribl. 45 % – namenjen samo za avstrijskega partnerja. Tesno smo povezani s podjetjem ARM, ki je vodilno na področju dizajna mikrokontrolerjev. Mi zanje izdelujemo elektroniko in razvijamo del programske opreme. Z avstrijskim partnerjem pa smo ustanovili skupno podjetje EBG, ki spada v skupino MIBA in je vodilno na področju močnostne elektronike. Te povezave so za nas ključnega pomena, saj prek njih prihajamo do najnovejših informacij glede razvoja in tehnologij izdelave.

S tujimi partnerji imate zelo dobre izkušnje. Nenavadno je tudi, da vam je lastnik enega od podjetij, s katerimi sodelujete, svetoval, da dvignete cene. To je precej nenavadna poteza.

To je bil lastnik podjetij DAU in EBG, za katere izdelujemo elektromehanske dele. Njegovo podjetje je tako uspešno, da se samo financira, je brez bančnih posojil. Ob obisku v Šentjerneju je gospod Peschl želel pogledati poslovne knjige oz. bilance obeh podjetij – skupnega in mojega. Ugotovil je, da so naše cene prenizke, da dolgoročno s takimi cenami ne bomo mogli zagotavljati kakovostnega razvoja, ki pa je nujen. Poudaril je, da želi stabilno in dolgoročno naravnano partnerstvo, zato je sporočil svojim direktorjem odločitev o višjih plačilih za naše izdelke. Od tega gospoda sem se veliko naučil, pa ne le o denarju in cenah, ampak predvsem o odnosu do ljudi, o podjetniški in tudi življenjski filozofiji. Zanj so zaposleni v njegovem podjetju najpomembnejši kapital. Ko tako dojemaš ljudi, jih spoštuješ, skrbiš, da jim je dobro, enako zaposleni to vračajo, kar je dobro za podjetje in medsebojne odnose. Denar oz. dobiček naj bo le posledica poštenega dela, ne sme pa biti osnovni motiv za delo.

Razvoj je v vaši panogi zelo hiter.

Razvoj je tako rekoč vsakdanji motor našega dela. Vesel sem, da imamo vrhunske programerje, sicer pa lahko rečem, da je naš kader v celoti odličen. Pri razvojnikih smo tudi zelo fleksibilni; štirje delajo od doma, saj sta dva v Tržiču in dva v Trbovljah; enkrat na teden oz. po potrebi pa pridejo tudi na sedež podjetja. Pravkar urejamo tudi posebne prostore za razvojni oddelek, ki bo odslej ločena enota in tako tudi na simbolni ravni posebej poudarjena. Sicer pa je nenehen razvoj, kot sem že omenil, naš način dela. Imamo veliko inovacij, izboljšav, saj drugače ne moremo biti boljši od konkurence. Poleg tega smo tudi na področju razvoja vezani tudi na že omenjenega partnerja. Avstrijska skupina MIBA namenja letos kar 80 milijonov evrov investicij predvsem v razvoj; v tem znesku smo delno udeleženi tudi mi. Dogovorjena vsota je strogo namenska in ta denar moramo odgovorno in zelo koristno porabiti oz. morajo iz tega priti novi rezultati in uspehi. Sicer pa so fantje iz našega razvojnega oddelka pogosto povabljeni v njihovo podjetje ARM, kjer jih zelo cenijo tudi kot predavatelje. To pa je za nas vse velik kompliment.

Poudarjate ne le vzoren odnos, ampak osebno spoštovanje do vsakega zaposlenega. Tak odnos se – med drugim – izraža tudi skozi plačilo.

Seveda je tudi plača zelo pomemben del, zato pri nas skrbimo, da je kar precej nad dogovorjeno v panožni kolektivni pogodbi. Poskrbimo za zgornjo mejo regresa ter za 13. plačo – vse to je tako rekoč samo po sebi umevno. To pač mora biti, zaposlene je treba nenehno motivirati. Na leto imamo najmanj en izlet, po navadi v tujino, ki ga združimo z ogledom kakšnega od podjetij, s katerim sodelujemo. Pokukati je treba čez meje, da postanemo oz. ostanemo fleksibilni, da zmoremo gledati širše … Jasno pa je tudi, da so odnosi izjemno pomemben dejavnik zadovoljstva v podjetju. Moj interes je imeti pravo sliko o tem, kako se zaposleni počutijo, o tem, kaj jih moti, kaj pričakujejo, s čim se ne strinjajo … Zato izvajamo neodvisne meritve delovne in siceršnje klime.

V tem duhu je tudi sodelovanje z Janezom Hosto, ki je med vašimi zaposlenimi zelo priljubljen.

To drži. Janez je v naši proizvodnji zakon. Gospod je moj znanec, ki je v Švici vodil dom za invalide in tam dočakal upokojitev. Kako priljubljen in uspešen je bil, potrjujejo številni klici, ki jih še vedno dobiva. Povabil sem ga, da se dvakrat na teden v proizvodnji pogovarja z našimi zaposlenimi. Jaz sem sicer dnevno prisoten, toda zaradi preobremenjenosti so moji stiki le površni, hitri. Poleg individualnih pogovorov vodi tudi oddelčne sestanke, izpeljal je tudi letne razgovore. Pomembno je tudi, da dobijo informacije, kako je v tujini, kako gredo z roko v roki pravice in obveznosti in da je denar povsod težko zaslužiti. Poleg tega mi je – iz svojih izkušenj – svetoval marsikaj koristnega. Omenim naj sodelavko, ki je bila vesela, ko sem se – na njegovo priporočilo – ustavil pri njej in z njo malo pokramljal. Jaz se niti nisem zavedal, da je bilo to prvič. Osebni stik je ogromnega pomena za še boljše odnose, za medsebojno razumevanje – ne le poslovno, ampak toplo, človeško!   

Na domačem trgu ste prisotni le z desetimi odstotki. S kom sodelujete v Sloveniji?

Najprej bi želel poudariti, da je področje elektronike pri nas na zelo visoki ravni. V Sloveniji je veliko podjetij, kakršno je naše. Slovensko znanje je v tej panogi cenjeno in uspešno tudi izven naših meja. Pogosto ta podjetja celo bolj cenijo oz. bolj poznajo v tujini kot pa v Sloveniji. Vsa po vrsti pa so vzklila iz Iskre, v kateri so se kalili odlični kadri. Veliko teh podjetij med seboj sodeluje in se povezuje. Mi, na primer, sodelujemo s podjetjema Dewesoft iz Trbovelj in Instrumentation Technologies iz Nove Gorice.

Tudi vi ste se po diplomi na ljubljanski elektrotehnični fakulteti zaposlili v Iskri.

V Iskri sem bil do stečaja podjetja vodja razvoja. Potem pa sem pristal – tako kot vsi ostali iz našega podjetja – na zavodu. Ker pa sem imel popoldansko obrt, me je kolega, ki sem ga spoznal na študentski praksi v Siemensu v Nemčiji, povabil, da bi delal zanj. Samostojno sem začel leta 1994; potem pa je šlo počasi navzgor – korak za korakom.

Imate 60 zaposlenih, dolgo pa sta bila le dva.

Pol leta sem delal sam, nato sva bila dva. Kar deset let pa sem potreboval, da smo prišli na pet zaposlenih. Zadnja leta je razvoj zelo intenziven. V nove prostore smo se preselili leta 2004 in jih čez štiri leta še razširili. Že leta 1995 smo se povezali s podjetji KEIL, EBG in DAU; tega leta smo začeli s SMD tehnologijo in kupili prvi polagalnik. Za nas je bilo zelo pomembno tudi leto 2006, ko smo začeli sodelovanje s podjetjem ARM. Na evropske in svetovne trge vstopamo prek obstoječih prodajnih mrež in distribucijskih kanalov naših partnerjev.

Katero obdobje v zgodovini vašega podjetja je bilo za vas najtežje?

Zagotovo je hitra rast tako nevarna kot hiter padec. V obdobju naše skokovite rasti sem se tega dobro zavedal. Zato lahko rečem, da je bilo prav to obdobje zame najbolj stresno. Veliko povečanje zaposlenih, gradnja nove stavbe in vpeljava nove tehnologije – vse to skupaj v času, ko se je v Sloveniji kriza pokazala v vsej svoji razsežnosti… Jasno, da me je bilo tudi malo strah. Še zlasti, ker nismo imeli časa za postopno uvajanje novih delavcev, za podrobnosti. Vse se je odvijalo hitro in precej napeto. Kljub temu smo sledili našemu motu – biti najboljši. Druge izbire ni. In uspešno smo prešli tudi to obdobje.

Kako je z reklamacijami?
Tudi do teh prihaja. Napake se zgodijo tistemu, ki dela. Za kupca pa je zelo pomembno, kako reklamacije rešujemo, kako se nanje odzivamo. Mi jih jemljemo zelo resno in prav način odzivanja je gradnik zaupanja med nami in kupcem. Skozi vse oblike sodelovanja je treba graditi zaupanje in ga vedno znova tudi upravičiti.   

Vas se recesija ni dotaknila, kaj pa plačilna nedisciplina?

S tem smo imeli srečo; recesija nas je nekako obšla, s plačili pa nikoli nisem imel težav. Mi spoštujemo vse dogovorjeno – do dobaviteljev in do kupcev, oni prav tako do nas. Naši poslovni odnosi so zelo pošteni in glede tega res ni težav.

Zelo ste vezani na svoj kraj, kjer ste tudi občinski svetnik.

Vezan sem na svoj kraj in zelo zaupam našim ljudem. Zato rad tudi sodelujem na lokalni ravni. Plačila za to ne maram, zato sejnine s celega leta namenim za pomoč ljudem v stiski; pri tem mi pomagajo aktivisti Rdečega križa, ki poznajo razmere na terenu. Tudi sicer naše podjetje pomaga z donacijami posameznim društvom, ki jih je v občini Šentjernej kar veliko. Moja mama pravi, da če nekdo prosi za pomoč – in ko začutiš, da jo ta res potrebuje –, mu jo moraš dati.

Vesel sem, da sem tukaj doma, kjer je res lepo. Moji poslovni partnerji so vedno očarani nad zidanico, nad Gorjanci … Zgodilo se je, da je poslovnež iz ZDA celo prestavil let, da je lahko še malo dlje užil te naše lepote.

Torej se ni bati, da bi podjetje preselili v kraje, kjer je delovna sila cenejša.

Sploh ne! Slovenija ima sicer precejšnje dajatve, toda te ne smejo biti vzrok za slabe rezultate. Se pa mnogi izgovarjajo na ta način. Kar se tiče države, bi imel marsikaj pripomniti – na kratko pa bi bilo dovolj, če bi prepisali zakone gospodarsko uspešnih držav v naši okolici in jih prenesli na naša tla. Po zdravi kmečki logiki je jasno, da tvorijo ključ do uspeha: poštenost, znanje in spoštovanje ljudi. Treba pa je poudariti, da v Sloveniji niso samo žalostne in negativne zgodbe, o katerih se toliko sliši; je tudi veliko zdravih podjetij, o katerih se ne govori. Zgledi vlečejo, zato bi bilo dobro prikazati več pozitivnih zgodb; na drugi strani pa pri nas niti ni dobro biti opažen kot uspešen … Tudi jaz se tega držim.

In kaj je deviza vašega podjetja?

Vsekakor znanje in poštenost, zaupanje v domače ljudi, ker so delavni in srčni, ter upoštevanje zdrave kmečke pameti. Tako sva z ženo učila tudi najine tri otroke.

Nazaj