Pogled - Lidija Jež
Razdalje se krajšajo
Sodelovanje in povezovanje Karlovca in Novega mesta kot dveh sosednjih gospodarskih regijskih središč, ima že dolgo tradicijo. Tudi po osamosvojitvi obeh držav in po vojnih pretresih, ki jih je doživljala Hrvaška, se je sodelovanje ohranilo in se ponovno tudi okrepilo. Ali se bo to z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo še poglobilo, oz. kaj Hrvaška na tem področju pričakuje? O tem smo se pogovarjali s predsednikom Županijske komore Karlovac, ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Hrvaške, dr. Zlatkom Kuzmanom.
Uspeh št. 17
Hrvaška je tik pred vstopom v EU – kakšna so pričakovanja?
V bistvu smo se na Hrvaškem že vrsto let intenzivno pripravljali za vstop v EU in zato drastičnih sprememb ne pričakujemo. Hrvaška je pravzaprav že del tega tržišča, saj 65 odstotkov našega izvoza ustvarimo z državami EU – ta odstotek je enak tako za celo Hrvaško, kot tudi za območje, ki ga pokriva naša zbornica. Žal pa dvakrat več uvozimo iz teh držav, kot tja izvozimo – torej smo Hrvatje dobri kupci! Je pa na drugi strani pričakovati kar nekaj težav pri gospodarski menjavi z državami v območju Cefte. Hrvaška in tudi področje, ki ga pokriva naša zbornica, ima dokaj močno gospodarsko menjavo z BIH – približno 15 odstotkov – in tu bo zagotovo prišlo do velikih sprememb. Žal se bo za BIH uvoz hrvaškega blaga podražil, izvoz njihovega – še zlasti, ker gre za področje prehrambne industrije – pa bo tudi zaradi višjih standardov v EU otežen.
V vaši zbornici že dlje poteka več evropskih projektov.
Med drugim smo bili uspešni tudi pri pridobivanju sredstev za vzpostavitev svetovalnega in izobraževalnega središča za mlade podjetnike – projekt vodimo skupaj s Španci . Zadovoljen sem, da smo imeli v našem sodobno opremljenem izobraževalnem središču že tisočega mladega podjetnika in veselim se rezultatov, ki jih bodo ti naši udeleženci dosegali. Skratka Hrvaška in tudi naša zbornica je že dolgo vpeta v evropski prostor in zato menim, da bo datum, ko bomo postali polnopravna članica evropske družine, samo simbolni mejnik. Hrvaška je vsebinsko že del Evropske unije.
Pa vendar, katere svoje prednosti bi Hrvaška – ob vstopu v EU – še lahko poudarila, ki jih morda doslej še ni?
Zagotovo se premalo ve, da imamo prav na našem območju velike rezerve kakovostne pitne vode. V današnjem času je to, da imamo kar nekaj rek, ki so pitne vsaj v delu svojega toka – Kolpa, Korana, Mrežnica, Dobra – pomembna strateška prednost, ki jo premalo poudarjamo.
GZDBK in zbornica, ki ji predsedujete, sta že tradicionalno povezani; katere vsebine pa nas najbolj povezujejo?
Mnogo je vsebin, ki nas vežejo, pa vendar je v zadnjem obdobju to predvsem vprašanje cestne infrastrukture. Imel sem čast sodelovati s svojim prispevkom na tematskem srečanju, ki ga je organizirala GZDBK na Otočcu o 3. razvojni osi. Z belokranjskega konca se ta logično oz. naravno navezuje tudi naše območje in v nadaljevanju tudi v BIH. Po končani cestni modernizaciji bodo milijoni potnikov, ki danes iščejo alternativne poti, potovali čez naše regije in nam tako dajali možnosti za zaslužek, našim podjetnikom pa bo sodobna cestna povezava zmanjšala stroške. Ta os tudi podpira bočno mednarodno smer, ki bo bolje povezala Baltik z jadranskimi pristanišči, kar je še dodatna priložnost za utrditev turističnih možnosti oz. celega gospodarstva. S to cestno povezavo dobivamo vsi – saj omogoča nove možnosti in priložnost, da bodo uspešni še uspešnejši. Če ta os ne bi bila uresničena, bi nastala neizmerljiva škoda, zato je v zadnjem obdobju na teh vsebinah naše povezovanje zelo intenzivno.
Ob tem vzornem sodelovanju pa se verjetno že nakazujejo tudi nove vsebine, ki bodo ob vstopu Hrvaške v EU lahko »dobile krila«. Na katerih področjih vidite te možnosti?
Predvsem pri skupnem nastopu na tržiščih 3. sveta – združili bi lahko znanje, možnosti in potenciale za skupen nastop in promocijo. Smiselno bi se bilo skupaj predstaviti tudi na raznih mednarodnih sejmih itd. Sicer pa so možnosti neštete; vsekakor bi bili skupaj zagotovo učinkovitejši in konkurenčnejši.
Za konec pa nam prosim na kratko predstavite Županijsko komoro Karlovac.
Županijska komora Karlovac, ki pokriva 16 občin in 5 mest, ima 1850 članov in deluje v okviru Hrvaške gospodarske zbornice. Ta je oblikovana tako, kot večina srednjeevropskih gospodarskih zbornic, npr. nemška, avstrijska, francoska, italijanska… Tako je bila oblikovana tudi slovenska pred zadnjo reorganizacijo. Upam, da pri nas ne bo prišlo do sprememb zborničnega sistema, kot se je to zgodilo v Sloveniji, saj je po mojem mnenju lahko enovita zbornica bolj reprezentativna oz. bolje opravlja svojo funkcijo. Predvsem pa nudi zavetje in podporo tudi manjšim podjetjem, ki še mnogo bolj potrebujejo našo pomoč kot veliki sistemi. Sicer je v sklopu hrvaške gospodarske zbornice 21 županijskih zbornic; mi smo ena izmed njih in trudimo se biti kar se da dobri. Sporazum o sodelovanju imamo podpisan z desetimi tujimi zbornicami (tudi na Poljskem, Češkem, Madžarskem, v Bolgariji, na Slovaškem, v BIH…) sodelovanje z GZDBK pa je eno najstarejših in najbolj intenzivnih.
