V središču - Katarina Žunič
Kaj prinaša vstop Hrvaške v Evropsko unijo?
Hrvaška bo 1. julija prihodnje leto vstopila v Evropsko unijo in postala 28. članica povezave. Za Slovenijo in našo regijo to pomeni nove priložnosti, lažjo prodajo na hrvaškem trgu, manj gneče na mejnih prehodih, cenejše telefoniranje in podobno.
Uspeh št. 17
Trg EU brez notranjih meja naj bi v praksi zagotavljal pet svoboščin, in sicer prost pretok blaga, oseb, storitev, kapitala in znanja. To v veliki meri pomaga podjetjem k hitrejšemu razvoju na drugih trgih, povečuje konkurenčnost, za potrošnike pa pomeni večjo možnost izbire. A ob vstopu naše sosede v EU obstajajo tudi izzivi. Pomisleki so predvsem glede tujih investicij pri nas, ki bi se lahko še zmanjšale, čeprav smo zaradi naše zaprtosti za tujce že zdaj nezanimivi. Slovenija bo po zaslugi evra vsaj za vlagatelje z evrskega območja še vedno veljala za varnejšo naložbo. Poleg znanja in cene delovne sile bodo zanje gotovo pomembni politika na področju delovnih vizumov, pogoji zaposlovanja in nenazadnje davčni sistem, zato bi morali v Sloveniji zagotoviti, da se vzpostavi bolj zdravo in stimulativno poslovno okolje, ki bo v državi zadržalo podjetja, ki pri nas že poslujejo, in hkrati spodbudilo nastanek novih podjetij ter pritegnilo tuje investitorje.
Izziv za naša podjetja bo lahko tudi srečanje z močnimi tekmeci iz Hrvaške. Za slovenske izvoznike vstop Hrvaške v EU pomeni še večjo konkurenco tujih podjetij na tem trgu, še bolj pa hrvaško konkurenco slovenskim izvoznikom na tretjih trgih, pa tudi v Sloveniji. Slovenija in Hrvaška sicer napovedujeta še več trgovanja med državama, številni gospodarstveniki pa pričakujejo lažje poslovanje in pozitivne učinke na gospodarsko sodelovanje med državama. Za Slovenijo je Hrvaška nedvomno pomemben trg, saj je Hrvaška je na drugem mestu po slovenskih neposrednih tujih naložbah v tujini in na petem mestu po blagovni menjavi.
Pretok kapitala, blaga in ljudi bo prost. Slovenske družbe bodo laže zaposlovale Hrvate in hrvaške družbe Slovence. V povprečni bruto plači med Slovenijo in Hrvaško ni velikih razlik in ker se bodo zaradi zahtev trga EU, kot so na primer strožji okoljski standardi, proizvodni stroški za nekatera hrvaška podjetja povišali, Hrvaška ne bi smela biti bistveno konkurenčnejša na tem področju. Prost pretok kapitala bo pomenil lažje investicije, še vedno pa bodo ostajale takšne ali drugačne politične ovire. Hrvaška je že v postopku pridruževanju EU odpravila nekatere carine, a te še ostajajo zelo visoke za večino živil. Po vstopu jih ne bo več.
O administrativno-logističnih spremembah ob vstopu Hrvaške v EU smo se pogovarjali z vodjo novomeške izpostave Carinske uprave Republike Slovenije Francem Strojinom.
Vstop nove članice v EU ima zanjo in tudi na že obstoječe članice različne vplive. Ti vplivi so močnejši ali šibkejši glede na okoliščine kot so: bližina držav, gospodarska struktura, dosedanje sodelovanje, pogostost prehajanja državljanov iz ene države v drugo, pa tudi poznavanje jezika, kulture itd. V konkretnem primeru ne smemo zanemariti tudi pomembnost – večini ljudem poznane skupne zgodovine. Če torej sodimo samo po splošno poznanih dejstvih, se izoblikuje mnenje, da utegne imeti vstop R Hrvaške v EU znaten vpliv na medsebojne odnose – zlasti gospodarske. Po drugi strani pa so že vsi dosedanji sporazumi, ki jih je R Slovenija in kasneje EU imela z R Hrvaško, omogočali prost pretok industrijskega blaga, v precejšnji meri pa tudi kmetijsko-živilskega blaga. Torej bodo vplivi bistveno manjši, kot bi sicer bili, če predhodno teh sporazumov ne bi bilo.
Ena bistvenih novosti bo prav gotovo povezana s pravnim statusom ekonomskih poslov. Hrvaška je imela v carinski in davčni zakonodaji EU do sedaj status tako imenovane »tretje države« in posledično je bilo trgovanje z njo podvrženo carinskemu nadzoru. Po vstopu R Hrvaške v EU se bo njen teritorij integriral v carinsko področje EU z vsemi pravnimi posledicami te integracije in bo postala »država članica«. Pri tem pa bo ohranila ostale atribute državnosti, kot je npr. lastni davčni sistem – če se omejimo predvsem na gospodarski pomen vključitve.
V praktičnem izvajanju pretoka blaga to pomeni:
- opustil se bo carinski nadzor in carinske postopke v trgovanju R Hrvaške z vsemi ostalimi članicami EU. Torej, carinska kontrola na SLO-HR meji bo odpravljena, prav tako se carinski postopki blagovnega carinjenja za blago, ki prihaja iz HR v SLO ali obratno, v notranjosti R Slovenije ne bodo izvajali več;
- pretok blaga med obema državama bo izenačen s pretokom blaga z dosedanjimi državami članicami. Dosedanji uvoz in izvoz bo zamenjan z dobavami v oz. pridobitvami blaga iz držav skupnosti. Temu primerno to pomeni predvsem obvezo samoobračunavanja DDV in ostalih dajatev pri pridobitvi blaga iz R Hrvaške – to se je do sedaj izvajalo v carinskem postopku;
- ob izvajanju carinskega postopka uvoza ali izvoza se istočasno nad blagom opravljajo tudi nadzori ostalih nadzornih organov, predvsem inšpekcij (tržna, zdravstvena, kmetijska, okoljevarstvena itd.). Ob pridobitvi blaga iz druge države članice tak nadzor večinoma odpade. S tem se poveča odgovornost pridobiteljev, saj mora blago, ki gre v potrošnjo vseeno izpolnjevati enake pogoje, sistematično spremljanje izpolnjevanja le-teh pa bo moral izvajati vsakdo sam;
- prevozniki R Hrvaške in R Slovenije bodo imeli bolj izenačene pogoje za izvajanje prevozov in bodo izenačeni v možnosti pridobivanja prevozov v mednarodnem prometu. Enakopravno in brez omejitev bodo nastopali pri prevozih blaga med državami članicami EU, glede prevozov za tretje države in kabotaže pa se bosta državi posebej dogovorili – ali pa ohranili dosedanje stanje;
- ugotavljanje porekla blaga, ki je bil ključni dejavnik pri upoštevanju dosedanjih ugodnosti, bo odpadlo. Pomembno bo le v primeru nadaljnje uporabe tega blaga pri kasnejšem izvozu v tretje države, s katerimi ima EU sporazume o prosti trgovini;
- pri osebnem uvozu blaga, nakupljenega v R Hrvaški ne bo več mogoče pridobiti povrnjenega DDV, plačanega ob nakupu. Enako bo veljalo za nakupe v obratni smeri. Nakupi v bližnjih čezmejnih trgovinah ne bodo tako zanimivi in se maloprodaja v obmejnem pasu ne bo mogla več zanašati na kupce z druge strani meje.
Po vstopu R Hrvaške v EU bomo deležni prostega pretoka blaga, omejitve pa bodo ostale v pretoku oseb, torej bomo kot potniki še vedno podvrženi preverjanju pogojev za prehajanje meje med R Slovenijo in R Hrvaško. Ponovno se bo vzpostavilo podobno stanje trgovanja, kot smo ga poznali pred osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške leta 1991. Ko se bo R Hrvaška vključila tudi v schengenski prostor in ne bo več kontrole prehajanja oseb, bodo odpravljene še zadnje ovire za intenzivnejše povezovanje na vseh področjih zasebnega in profesionalnega delovanja. Spodnja Dolenjska in Bela krajina bosta kot obmejni regiji v največji meri imeli priložnost izkoristiti nove okoliščine.
