Gospodarska zbornica   Dolenjske in Bele krajine

Vstop Hrvaške v Evropsko unijo

Mnenja članov

Z našimi sogovorniki smo se pogovarjali, kaj pričakujejo od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Kakšne priložnosti in morebitne nevarnosti vidijo za njihova podjetja in za regionalno gospodarstvo.

Uspeh št. 17

Mirjan Kulovec, Kolpa, d. d., Metlika

Vstop Hrvaške v EU bo v gospodarskem smislu prinesel številne spremembe za medsebojne gospodarske odnose. Koliko bo to vplivalo na nakupne odločitve hrvaških potrošnikov, da se bodo odločali za nakup v Sloveniji, je odvisno od cenovne konkurenčnosti slovenskih podjetij. Ponudba v prodajnih centrih na Hrvaškem se je v preteklih letih izjemno povečala in v tem smislu Slovenija nima več primerjalne prednosti, ki smo jo imeli v preteklih letih.

Podjetje Kolpa je z blagovnima znamkama Kolpa san in Kerrock že vsa leta prisotna na hrvaškem trgu. Za nas je ta trg pomemben in bo tak ostal tudi po vstopu Hrvaške v EU. Prednosti vstopa  za naše podjetje vidimo predvsem  v smislu logističnih procesov in s tem lažjega in hitrejšega pretoka blaga. Ravno tako bodo odpravljene ovire pri priznavanju raznih standardizacij in certifikatov, ker bodo poslej veljavni evropski standardi.

Z vidika vstopa konkurenčnih ponudnikov v Slovenijo sicer obstaja nekaj nevarnosti, katere pa ne bodo bistveno ogrozile naših pozicij na trgu. Vsekakor je status pridružene članice Hrvaški že do sedaj omogočal prodajo na trgih EU, brez vstopnih carin.

Skratka, v našem podjetju pričakujemo več pozitivnih, kot negativnih posledic vstopa Hrvaške v EU.

 Zalka Bosanac, FINET, d. o. o.

Sedež našega podjetja FINET, d. o. o. , ki deluje že dve desetletji, se nahaja ob mejnem prehodu v Vinici. Z vstopom HR v EU bo olajšan vsakodnevni prehod za zaposlene. Zaradi naše že predhodne povezanosti med državama smo pred sedemnajstimi leti ustanovili podjetje FINAL, d. o. o., HR. S tem smo našim slovenskim strankam,  ki delujejo na Hrvaškem, in ostalim stranskam zagotovili kvalitetno podporo pri podjetniškem delovanju. Na Hrvaškem smo vključeni v državne podporne inštitucije kot je HAMAG,  kjer sodelujemo v aktivni vlogi podjetniških svetovalcev. Pridobljene izkušnje in znanja ob vstopu Slovenije v EU  bomo s pridom  prenesli na naše hrvaško podjetje in si s tem zagotovili konkurenčno prednost.

Z vstopom Hrvaške v EU, bo postal trg večji in konkurenčnejši. Prišlo bo do prostega pretoka blaga, storitev, ljudi  in kapitala, kar bo pomenilo nujno in  hitro prilagajanje na novo nastale razmere. Nujno bi bilo vlaganje v boljšo prometno povezavo, ki je osnovni pogoj za razvoj domačega gospodarstva in za uspešno vključevanje na hrvaški trg.

Čedo Jakovljević, INFOTEHNA Skupina, d. o. o.

V INFOTEHNI vstop Hrvaške v Evropsko unijo nestrpno pričakujemo. Z državo smo tesno povezani: v Zagrebu imamo vse od ustanovitve podjetja – torej več kot 20 let – podružnico, v kateri dela danes 23 ljudi. Hrvaška je za nas pomemben trg, od koder prihajajo nekateri naši najbolj zvesti partnerji: Belupo, PLIVA, JGL.

S prihodnjim letom bo marsikateri administrativni postopek, ki sicer terja veliko časa in energije, poenostavljen. Pretok kapitala in ljudi bo prost, zaradi odprtih meja bodo naše pogoste poti v ali iz Zagreba manj zamudne, laže bomo zaposlili tujce. V INFOTEHNI bomo verjetno prihranili pri stroških mobilne telefonije, vse pa bo še lažje, ko bo Hrvaška vstopila v monetarno unijo.

Na Dolenjskem bodo ceste gotovo bolj prometne, poslovno okolje bo z vidika zakonodaje bolj konsistentno in zato stabilnejše.

Avgust Vrščaj, Kvadrat nepremičnine, d. o. o.

V zadnjem času na Hrvaškem nismo poslovali, saj se je prodaja nepremičnin ob morju kljub znižanju cen in odpravi pravno formalnih ovir pri nakupu, precej zmanjšala.

Pri nas kupcev nepremičnin s Hrvaške praktično ni, pojavljajo pa se hrvaški prodajalci, ki imajo nepremičnine v Sloveniji. 

Tudi vstop naše sosede v EU verjetno ne bo povzročil bistvenih sprememb pri prometu s stanovanjskimi nepremičninami.

Pri poslovnih nepremičninah pa pričakujemo več sprememb. Imamo že nekaj povpraševanj podjetij, ki želijo z združevanjem svojih slovenskih in hrvaških logističnih centrov racionalizirati poslovanje. Zanimajo jih prometno dobro dostopne lokacije, v bližini avtoceste, predvsem na relaciji med Novim mestom in Zagrebom.

Nazaj