Intervju - Lidija Jež

Od zdravja do lepote

Terme Krka, ki imajo 620 zaposlenih, so med slovenskimi naravnimi zdravilišči vodilni izvajalec medicinske rehabilitacije, med prvimi v Evropi pa so ponudili tudi t. i. medicinski velnes program. Posebnost je Grad Otočec, ki tudi sodi pod njihovo okrilje in je vključen v prestižno združenje Relais&Chateaux. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem Term Krka Jožetom Berusom.

Uspeh št. 18

Za Slovenijo velja, da ima nadpovprečno razvit zdravstveni turizem, saj imamo kar 87 termalnih izvirov, petnajst naravnih zdravilišč – tudi Terme Krka – pa je povezanih v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. Ali je za vse dovolj dela, dovolj kruha?

Skupnost je bila ustanovljena tudi zaradi lažjega nastopanja v tujini, saj si vsi želimo povečati delež tujih turistov oz. uporabnikov naših storitev. Zmogljivosti slovenskih zdravilišč so se v minulih letih zelo povečale – precej tudi s pomočjo evropskih sredstev, zdaj pa je treba nove sobe tudi napolniti. Osnovna ponudba zdravilišč je sicer dokaj podobna, pa vendar se med seboj tudi razlikujemo, imamo različne posebnosti, različne programe. Mi smo – med vsemi slovenskimi naravnimi zdravilišči – vodilni izvajalec medicinske rehabilitacije. V naših treh zdraviliščih opravimo skoraj 40 % zdraviliškega zdravljenja v Sloveniji, in sicer na področju rehabilitacije po operacijah gibalnega sistema, po travmatoloških operacijah in po ortopedskih operacijah, na področju rehabilitacije bolezni in posegih na srčno-žilnem sistem in pljučnih bolezni ter revme. Usmerjeni smo torej v zahtevnejše zdravstvene programe, predvsem na področju rehabilitacije, v zadnjem času pa vse bolj tudi v programe preventive zdravja.

Ali so Italijani med tujimi gosti še vedno najštevilčnejši? In kako se pozna stiskanje pasu zdravstvene zavarovalnice pri obiskih domačih gostov?

Določeni rezi na tem področju se seveda poznajo, toda pooperativna rehabilitacija ni zmanjšana. Pozna pa se padec splošnega standarda v Sloveniji, zato moramo stalno povečevati delež tujih gostov. Italijani so – kljub upadu – še vedno vodilni. Sicer pa smo zelo dejavni na tujih trgih; poleg italijanskega so ključni še germanski, ruski in hrvaški. Med tujimi gosti najbolj raste število ruskih gostov, ki zavzemajo že 16 % tujih nočitev, letos je pri nas pomembno poraslo tudi število nočitev gostov iz Izraela in z Nizozemske. Trgi, na katerih smo tradicionalno prisotni, so seveda pomembni, vendar je v zdajšnjih časih ključno, da poiščemo nove priložnosti na novih trgih in tako razpršimo tveganje. Temu prilagajamo tudi izobraževanje našega osebja; poleg italijanščine, nemščine in angleščine se učijo tudi ruski jezik, spoznavajo njihovo kulturo, učijo pa se še drugih tujih jezikov. Veliko delamo na stalnem izobraževanju in usposabljanju osebja, saj naši izdelki – storitve nastajajo sproti, pred gostom, zato moramo biti ves čas gostoljubni in prijazni, hkrati pa strokovni in profesionalni. Vseskozi uvajamo razne drobne izboljšave, nenehno kaj obnavljamo in posodabljamo, da gremo v korak s potrebami časa in pričakovanjem naših gostov.

Znani ste po rehabilitacijskih programih, vpeljali pa ste tudi področje preventive. V katero zdravstveno področje ste še zlasti usmerjeni?

Terme Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice ter Strunjan so zdravilišča s tradicijo, v katerih visoka strokovnost medicinskega osebja, termalna in morska voda ter gostoljubno osebje pomagajo obuditi zdravje, pomagajo pa tudi ohranjati oz. krepiti telo in duha. Priznan je naš medicinsko programiran aktivni oddih po indikacijskih področjih (za kostno-mišična obolenja, srčno žilne bolezni, program za izboljšanje respiratornih funkcij). Pri nas potekajo tudi preventivni pregledi in razširjeni specialistični pregledi s področja kardiologije, fizikalne in rehabilitacijske medicine, nevrologije, ortopedije, dermatologije, ginekologije, nevrokirurgije, pulmologije, travmatologije in v ambulanti za osteoporozo. Pomembni so tudi programi promocije zdravja na delovnih mestih, ki vključujejo vaje za preprečevanje poškodb lokomotornega sistema zaradi statičnih obremenitev na delovnem mestu, delavnice zdrave prehrane, motivacijske delavnice za bolj dejaven življenjski slog.

Specifične možnosti pa ima Talaso Strunjan, ki leži ob solinah; te danosti so še zlasti dobrodošle za ljudi s težavami dihalnega sistema.

Med prvimi ne le v Sloveniji, ampak kar v Evropi, ste uvedli pojem medicinski velnes. Kako oz. v čem ste nadgradili klasično ponudbo velnesa? Nekaj posebnega pa je tudi genska analiza.

Poleg klasične velnes ponudbe, ki je namenjena sprostitvi in dobremu počutju, smo, kot pravite, med prvimi v Evropi, uvedli pojem medicinskega velnesa. Posebnost je v tem, da na podlagi diagnoze psihofizične pripravljenosti gostov naši strokovnjaki oblikujejo program aktivnega bivanja.

Ekipa strokovnjakov, ki vključuje zdravnika, nutricionista in športnega trenerja, pripravi za posameznega gosta njemu prilagojen program, ki temelji na analizi zdravstvenega stanja. Določijo cilje, ki so povezani z izboljšanjem fizične in psihične kondicije: pri nekaterih je poudarek na hujšanju, pri drugih bolj na krepitvi mišične mase, povečanju odpornosti organizma, razstrupitvi telesa, zmanjšanju tveganja za kardiovaskularne dogodke ... Udeleženci programa dobijo navodila, kako se gibati, prehranjevati tudi po zaključku bivanja pri nas. Gostu omogočimo tudi gensko analizo in na osnovi te izdelamo individualna priporočila za prehranjevanje. Najbolj kompleksne programe tega tipa izvajamo v Termah Šmarješke Toplice. K nam redno prihajajo na »servis« svojega telesa številni gostje, tudi mnoge javne osebnosti iz Slovenije in tujine. V Termah Dolenjske Toplice izvajamo podobne programe, le da so krajši, bolj vikend različice. V velnes centru Balnea pa strokovnjakinja za estetsko kirurgijo izvaja tudi nekirurške lepotne posege.

Je za te veliko zanimanja? Statistika namreč kaže, da se pri estetskih posegih število žensk in moških že izenačuje … Lep (in mladosten) videz je imperativ današnjega časa, kar ste znali izkoristiti.

To je za enkrat naša dopolnilna ponudba, ki je bila lepo sprejeta. Žal gostje – za enkrat – še ne prihajajo izključno zaradi teh uslug, se pa tisti, ki pridejo k nam na rehabilitacijo, preventivo ali oddih, pogosto odločajo tudi za te minimalne, neboleče, vendar učinkovite posege. Dogovarjamo pa se tudi z znanim estetskim kirurgom dr. Glumičićem, da bi z njim sodelovali pri rehabilitaciji tistih, ki jih operira. Zahtevam časa se ne da upreti.

Verjetno se tipi gostov razlikujejo glede na vaša tri zdravilišča.

Za goste, ki pridejo na preventivne in sprostitvene programe, je še zlasti pomembno lepo naravno okolje. Terme Šmarješke Toplice stojijo sredi čudovite narave, gozdov, vinogradov, in predstavljajo odlično izhodišče za pohode. Še posebej tujci iz držav Beneluksa, Italije in Rusije so navdušeni nad klasično dolenjsko pokrajino. Terme Dolenjske Toplice so v zdraviliškem kraju z večstoletno tradicijo in novi hotel z velnes centrom Balnea zadovolji najbolj zahtevne goste te ponudbe.

Talaso Strunjan pa je sredi čudovitega naravnega parka in je edino pravo slovensko obmorsko zdravilišče. Številni gostje se vsako leto vračajo v Strunjan, saj poleg tega, da je tam morje, naši sodelavci slovijo po izvrstnem animacijskem programu, odlična je tudi kuhinja s poudarkom na mediteranskih jedeh, v Strunjanu pa deluje tudi izvrstna zdravstvena ekipa.

Grad Otočec je posebnost ne le Term Krka, ampak Slovenije. Vključen je celo v prestižno združenje Relais&Chateaux.

Grad Otočec je butični hotel s petimi zvezdicami in z vrhunsko restavracijo za najzahtevnejše goste. Ima le 16 sob, hotel pa ustreza najvišjim zahtevam. Ponosni smo lahko, da je član združenja Relais&Chateaux in še bolj, da smo bili v to elitno družbo sprejeti že v prvem poskusu. V tem združenju je iz Slovenije le še Kendov dvorec. Združenje zajema okoli 500 najprestižnejših malih hotelov in restavracij po vsem svetu. Za sprejem je pogoj vrhunska kakovost: zanimiva zgodba in izrazit značaj ter šarm. Seveda sodijo poleg vrhunska kulinarika, mirno okolje in prijazno, strokovno osebje. Našo ponudbo dopolnjuje teniški center s pokrito dvorano ter igrišče za golf, ki velja za eno najlepših golf igrišč pri nas.

Igralec Richard Gere je bil lani ambasador združenja Relais&Chateaux, v novembru ga je zamenjal svetovno znani chef Thomas Keller.  

Ambasador združenja je vedno kakšna odlična svetovna osebnost, ki pa mora imeti tudi »kaj skupnega« s ponudbo Relais&Chateaux. Richard Gere je lastnik majhnega hotela in restavracije Bedford Post, ki je iz New Yorka oddaljen uro vožnje. Letošnji ambasador Thomas Keller je gotovo največji ameriški chef, saj je lastnik dveh restavracij in vsaka ima po tri Michelinove zvezdice; obe pa sta članici združenja. French Loundry najdemo na podeželju Kalifornije, restavracija Per Se pa v središču Manhattna v New Yorku. Grad Otočec je na ta način v družbi najimenitnejših svetovnih restavracij in hotelov in po ponudbi za njimi prav nič ne zaostaja.

Grad Otočec, v katerega je Krka vložila veliko denarja, je eden od gradov, ki jih država prodaja. Bo država pri prodaji upoštevala vaš vložek?

Krka je seveda zainteresirana za nakup. Pogovori z odgovornimi na strani države potekajo že dlje časa in obljubljeno nam je bilo, da bo država priznala naše vložke. Končno je Krka rešila grad Otočec pred propadom in mu vdahnila novo življenje. Kot so nam dejali, so zainteresirani za to, da Krka ostane še naprej na Gradu Otočec, pri lastninjenju pa morajo upoštevati veljavno zakonodajo, zato gre ta postopek tako počasi.

Ste Novomeščan, ki pa je nekaj let preživel v Romuniji. Kakšna je vaša romunska izkušnja?

V Krki sem zaposlen skoraj 19 let, pred tem sem eno leto kot pripravnik oddelal na mestni občini Novo mesto. Sredi devetdesetih let smo z družino odšli v Romunijo, kjer sva z ženo vodila predstavništvo Krke, žena Urška kot vodja promocije, jaz kot direktor. Od vrnitve je že dvanajst let, tako da na vse skupaj gledamo že z nostalgijo, ampak če dobro pomislim, je bilo na trenutke kar težko. Prišli smo v povsem tuje okolje, z drugimi vrednotami, iz zelene Dolenjske v umazano večmilijonsko velemesto … Romunija je v nov družbeni red v devetdesetih letih začenjala iz zelo nizke osnove, tako da so bila to leta rasti in optimizma, leta 1998 je sicer prišlo do krize, ki pa se je dokaj hitro končala. Spoznala sva veliko zanimivih ljudi, njihovo kulturo in vrednote, saj tam nisva bila turista, ampak sva živela in delala z domačini. Večina tujcev v Bukarešti je sicer takrat živela v nekakšnem getu, mi pa smo živeli v mestu, med običajnimi ljudmi. Krka se je v državi, ki ima 23 milijonov prebivalcev, uveljavila kot eden vodilnih proizvajalcev zdravil in danes je Romunija za Krko eden od zelo pomembnih trgov.

Kako ste se sporazumevali, kako je bilo z varstvom otrok?

Sprva je bil pogovorni jezik v naši ekipi angleščina, kasneje pa vse bolj tudi romunščina. Kot najbolj vzhodni romanski jezik je poln slovanskih izrazov, kot na primer veverica ali plug, lopata; sicer pa je to neke vrste starorimska latinščina … Naš Klemen je hodil v mednarodni vrtec, doma pa je imel varuško, ko sva bila z ženo v službi. Na začetku našega bivanja je bila Bukarešta varno mesto, toda ponudba – trgovin in restavracij – je bila zelo skromna. Ob koncu bivanja se je slika povsem spremenila.

Zanimiva je vaša zgodba, povezana z rojstvom drugega otroka.

Žena je seveda želela roditi doma. Toda rok je imela v času, ko naj bi v Romunijo prišel predsednik Drnovšek – obisk je bil napovedan za torek. Zato je v porodnišnici »prosila«, da bi rodila v soboto; le tako bi bil lahko prisoten ob rojstvu hčere. Uspelo je, da sem »pomagal roditi« Vando, in se v ponedeljek hitro vrnil v Bukarešto. Pozneje sva dobila še Matica.

Kašne so vaše vrednote?

Cenim tiste, ki znajo sprejeti odgovornost za svoje odločitve. Veliko ljudi kar naprej nekaj zahteva, pričakuje, ne želijo se izpostaviti in prevzeti odgovornosti … Za sodelavce si želim ljudi, ki so zavzeti, ki jim ni vseeno, kako stvari tečejo, ki se potrudijo in izpeljejo vsako delo do konca oziroma naredijo še nekaj več.

Vzgojili so me tako, da cenim predvsem poštenost. Tako nikoli nisem znal kaj prida lagati; če sem hotel v šoli kaj prepisati, so me skoraj vedno dobili, tako da sem se moral na koncu snov naučiti – še celo Samoupravljanja s temelji marksizma ali predmet Obramba na fakulteti.

Imate kakšen hobi?

Seveda z ženo izkoristiva vsak možen trenutek, da sva z najinimi tremi otroki. Starejši je že bruc na študiju režije, saj je filmski navdušenec; Vanda in Matic pa sta še osnovnošolca.

Z ženo imava malo zemlje na deželi in za domačo porabo gojiva razno zelenjavo, krompir, vse »nešpricano«, seveda, pa sadje iz travniškega sadovnjaka za sok pa nekaj malega trt. Žena je zaposlena v Krki na področju razvoja novih izdelkov in pred nekaj leti sva ugotovila, da nama fizično delo, še posebej v naravi, z zemljo, pomaga, da lažje obvladujeva stresno delo v službi.

Občasno grem s prijateljem Dušanom na krajše jadranje, tudi na kakšno regato. Delujem tudi v upravnem odboru Nogometnega kluba Krka, v katerem smo si zadali nalogo priti v prvo ligo. Rad grem na kakšen koncert, saj mi je glasba blizu, prav tako pa tudi literatura.

Krka, tovarna zdravil, katere osnovni dejavnosti sta proizvodnja in prodaja zdravil, se je z zdraviliško in turistično dejavnostjo začela ukvarjati v začetku sedemdesetih let minulega stoletja. Takrat je prevzela v upravljanje zdravilišče Dolenjske Toplice, nato Šmarješke Toplice pa Otočec in posledično kar nekaj gostinskih lokalov v Novem mestu ter – skupaj z vojaškimi invalidi – zdravilišče in hotel v Strunjanu. Od leta 1991 je zdraviliška in turistična dejavnost organizirana v okviru podjetja Terme Krka, ki je v stoodstotni lasti Krke, d. d.

Nazaj