Mnenja članov
Spremembe so edina stalnica v življenju. To staro spoznanje se potrjuje s pospešeno hitrostjo. Kakšna bodo naša podjetja čez desetletja, kaj in kako bomo proizvajali, s kom vse se bomo povezovali, kaj in kako bomo prodajali? Kaj so »stara« in kaj »nova« znanja, kakšne poslovne modele že uvajamo ali pa nadgrajujemo, da bomo šli v koraku s časom in svetom?
Uspeh št. 19
Peter Geršič, Poesis, d. o. o., Novo mesto
Nemogoče je reči, kako se bosta razvijala področji sodobnega marketinga in digitalnih tehnologij, ki sta področji mojega dela. Vemo le, da je razvoj hiter in mu je treba hitro slediti. Nove poslovne modele vidim predvsem v osvajanju novih tehnoloških priložnosti, s katerimi lahko damo novo dimenzijo našim obstoječim sposobnostim. Vedno pa je in bo na prvem mestu znanje – potrebujemo nova znanja, morda s področja spletnih tehnologij, in tudi stara znanja, ki so še vedno temelj vsega, kar razvijamo. Psihologija, sociologija, ekonomija, komunikologija … Od teh in še kakšnih znanj je odvisno, kako bomo znali in zmogli izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča tehnološki razvoj. Pomembno je tudi biti dejaven in si vedno znova upati iskati in se učiti tudi na napakah. Zato je verjetno prava formula za uspešno prihodnost: veliko znanja, veliko poguma in tudi nekaj pravega občutka. Ocenjujem pa, da je v Sloveniji za enkrat še premalo poguma in preveč togosti oz. racionalnosti, ki nas omejuje.
Katja Bahor, Razvojni center IN.Medica, d. o. o., ter Hyb, d. o. o., Šentjernej
Biti uspešen na tako zahtevnem področju, kot je medicina, ni mačji kašelj. Skrivnost je v inovativnih izdelkih, v kakovosti in varnosti teh. Razvijamo visokotehnološke, nišne medicinske izdelke, ki se uporabljajo neposredno na telesu človeka ali pa delujejo kot podporni sistemi tem izdelkom. Take izdelke lahko zagotavlja le podjetje z ustrezno usposobljenim kadrom, ki mu volja, inovativnost, zanesljivost in vztrajnost pomenijo vsakodneven izziv. Zaradi zahtevnega, interdiscipliniranega razvoja pa naša poslovna strategija temelji na povezovanju in mreženju. V razvojnem centru se povezujejo zaposleni, pomembna so njihova strokovna znanja in izkušnje z različnih področij, s slovenskimi in tujimi podjetji ter z zdravstvenimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami. Z izmenjavo mednarodnih izkušenj širimo svoje znanje in pridobivamo izkušnje za inovativne rešitve. Le nadgrajevanje znanja in iskanje sinergij med gospodarstvom, razvojnimi ustanovami in ne nazadnje tudi podpora države pri razvoju prinesejo izdelke, konkurenčne v svetovnem merilu.
Anton Konda, Keko – oprema, d. o. o., Žužemberk
Naši področji sta razvoj in proizvodnja strojev za izdelavo delov za elektronsko industrijo; prodajamo torej svoje znanje. Proizvode v celoti izvozimo, največ v Azijo, še zlasti na Kitajsko. S Kitajci uspešno sodelujemo že 19 let. So sicer trdi pogajalci, toda zanesljivi poslovni partnerji. Z njihovimi ljudmi postavljamo široko servisno mrežo, načrtujemo pa tudi t. i. show room za predstavitve naših proizvodov. Razvoj je na tem področju izjemno hiter; vse manjši elementi so vse zmogljivejši in temu se prilagajamo. Ostati moramo fleksibilni, da bomo še naprej sposobni hitrega odziva na zahteve svetovnega trga. Naši agenti nam sporočajo, kaj potrebuje trg, v katero smer gre razvoj – tako skupaj razvijamo nove izdelke. Konkurenco imamo le na Japonskem, Evropa pa je žal izgubila stik s to proizvodnjo. Ali bo razvoj na tem področju v podporo človeku, ali mu bo nevaren, je za desetletje naprej nemogoče napovedati. Zato so za prihodnje pomembni znanje in etika ter odgovornost do človeka in narave – to pa so globalne naloge.
Ludvik Jerman, KZ Trebnje
Kmetijska zadruga Trebnje je druga največja zadruga v Sloveniji. Imamo 734 članov, pretežno živinorejcev; polovico zbranega mleka izvozimo v Italijo. Hrana je strateškega pomena, kljub temu pa ocenjujem, da bo z leti število naših članov upadalo. Vsako leto je manj tistih, ki oddajajo mleko, saj se pri majhnem številu govedi račun ne izide. Odnos države do nas, pridelovalcev hrane, se bo moral spremeniti. Prihodnost ima kakovostna, za zdravje varna hrana. Nadzori hrane bodo morali biti še strožji. Veliko pa pove tudi cena; kakovost ni poceni. V naši zadrugi si prizadevamo tudi za razširitev pridelave zelenjave in sadja – zaradi specifičnosti terena imamo manjše kmetije, zato spodbujamo kmete v specializirano pridelavo. Slovenija bo morala poskrbeti za čim večji odstotek samooskrbe, zato bo hrani – od semena do končnih izdelkov – v prihodnje namenjeno veliko več pozornosti. Jesti lokalno pridelano hrano je danes privilegij; Slovenija ima to možnost, in zato imajo kmetijske zadruge dobro prihodnost.
