Posvet SOE - Andrej Paternost
Učinkovito upravljanje z vodo
NA OTOČCU JE 4. APRILA POTEKAL ŽE 5. POSVET SEKCIJE ZA OKOLJE IN ENERGIJO Z NASLOVOM UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z VODO. TEMA LETOŠNJEGA POSVETA NI BILA IZBRANA NAKLJUČNO, SAJ SE V ZADNJEM OBDOBJU NA DOLENJSKEM IN ŠIRŠE V SLOVENIJI TER EVROPI SREČUJEMO Z MNOGIMI TEŽAVAMI IN IZZIVI, POVEZANIMI Z VODO, PA NAJ GRE ZA PITNO VODO ALI PA Z VODO V NARAVNIH VODOTOKIH.
Uspeh št. 20
Z vodo smo tako ali drugače neločljivo povezani. Voda je vir življenja. Brez nje ne bi bilo nas ali našega planeta. Približno 70 % zemljine površine pokriva voda. Približno enak odstotek vode sestavlja tudi človeško telo.
Po uvodnem nagovoru predsednika sekcije Andreja Paternosta je sledilo zelo zanimivo predavanje o problematiki oskrbe s pitno vodo na območju Dolenjske. Vodja sektorja vodooskrbe pri novomeški Komunali Istok Zorko je v uvodu predstavil zakonodajo na tem področju, stanje oskrbe s pitno vodo v dolenjskih občinah in načrte Komunale na področju vodooskrbe v prihodnje. Novomeška Komunala oskrbuje s pitno vodo osem dolenjskih občin, poleg novomeške še Šentjernej, Škocjan, Mirno Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Stražo in Šmarješke Toplice. V upravljanju ima okoli 900 km vodovodnega omrežja, 18 500 vodovodnih priključkov, na leto pa iz osemnajstih vodnih virov načrpajo 4,6 milijona kubičnih metrov vode, od katerih sta najpomembnejša Stopiče in Jezero. Kot zanimivost naj omenimo, da imajo le okoli 22 % vodnih izgub, kar jih uvršča med najuspešnejše upravljavce vodovodnih omrežij ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Pri svojem delu si pomagajo s sodobnimi tehnologijami nadzora in vodenja črpališč in vodovodnega omrežja, saj sicer z vsega 31 sodelavci ne bi zmogli tako uspešno upravljati tolikšen obseg vodovodnega omrežja. Za zanesljivo in kakovostno oskrbo Dolenjske s pitno vodo so nujni izgradnja vodarn za čiščenje pitne vode z ultrafiltracijo na obeh glavnih virih (Stopiče in Jezero), zamenjava glavnega distribucijskega vodovoda, ki je zdaj izveden z azbestnimi betonskimi cevmi, in izgradnja novih, večjih vodohranov. Računajo na sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Šele ko bo ta investicija zaključena, bomo lahko v dolenjskih občinah brez skrbi zaradi pomanjkanja pitne vode v daljših sušnih obdobjih, voda pa tudi v deževnih obdobjih ne bo več motna.
V nadaljevanju nam je Tomaž Ružič iz razvojnega centra energetike ZEL-EN predstavil sistem TEOVS – tehnološko optimizacijo vodovodnih sistemov. Gre za orodje, s katerim si olajšamo nadzor in upravljanje predvsem večjih vodovodnih sistemov. Ravno tako se uporablja za načrtovanje izboljšav v vodovodnem omrežju, načrtovanje novih vodovodnih omrežij ter za upravljanje distribucije vode in vodnih izgub. V velikih vodovodnih sistemih je uporaba sistema TEOVS ne samo koristna, temveč tudi nujna za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe s pitno vodo.
Prispevek na temo Priprava in uporaba demineralizirane vode v avtomobilski industriji nam je predstavil vodja Oddelka varovanja okolja iz Revoza Janez Zupančič. V svoji predstavitvi je opisal uporabo vode v procesu proizvodnje vozil in njihovo zadnjo pridobitev – investicijo v pripravo demineralizirane vode z reverzno osmozo. V Revozu so v preteklosti že veliko naredili na področju zmanjševanja rabe vode in danes porabijo le še od 1,1 do 1,2 m3 vode na proizvedeno vozilo. Zaradi motnosti vode iz javnega vodovodnega omrežja so morali pred reverzno osmozo postaviti še ultra filtracijo pitne vode, kar sicer ne bi bilo treba, če bi bila pitna voda ustrezne kakovosti.
Po odmoru, v katerem smo udeleženci izmenjali mnenja in izkušnje, smo se dotaknili energetske izrabe vode na spodnji Savi. Vode v naših rekah, ki so obnovljiv vir energije, so za energetske potrebe vse premalo izrabljene. Damjan Požun iz podjetja HESS, d. o. o., (Hidro Elektrarne Spodnje Save) nam je predstavil izgradnjo in obratovanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Od načrtovanih petih hidroelektrarn na spodnji Savi so zgrajene tri (HE Boštanj, HE Arto-Blanca in HE Krško), v prihodnosti pa bodo zgrajene še HE Brežice in HE Mokrice. S tem bo hidrološki potencial spodnje Save za energetske namene izkoriščen v največji možni meri. Hkrati z energetskim izkoriščanjem obnovljivega vira energije reke Save pa se z izgradnjo hidroelektrarn in akumulacijskih jezer povečujejo tudi možnosti za turistični razvoj krajev ob reki Savi.
V nadaljevanju smo se posvetili tudi dolenjski lepotici reki Krki. Študentje Višje strokovne šole, študijskega programa Varstvo okolja in komunala iz Šolskega centra Novo mesto, so že tradicionalno sodelovali na posvetu, letos z zanimivim prispevkom Okoljski izzivi reke Krke. Vsako leto ali dve pripravijo aktualen raziskovalni projekt, katerega rezultate predstavijo na posvetu Sekcije za okolje in energijo. Na tokratnem posvetu je študentka Nina Kotar predstavila idejo projekta, da bi študentje s kolesom prek mostov reke Krke pregledali različne okoljske parametre. Namen raziskovalnega projekta je presoja obstoječih razmer z vidika stanja reke Krke. Projekt ima kar nekaj ciljev: rekreacijsko kolesarjenje od izvira do izliva reke Krke, odvzeti vzorce vode iz reke Krke in njene okolice, izdelati analizo vzorcev in podatkov, izpostaviti okoljsko najbolj kritične vplive, ozaveščati prebivalce in ostale zainteresirane v času izvajanja projekta, pojasniti razloge za stanje okolja in stopnje obremenjevanja reke Krke. Ker je zastavljena naloga zelo zahtevna, so nam letos predstavili delne rezultate in opravljeno delo. Končne rezultate obsežnega in zahtevnega projekta pa pričakujemo na prihodnjem posvetu Sekcije za okolje in energijo.
Zaključno predavanje z naslovom Današnji problemi vodarstva nam je predstavil priznani strokovnjak za področje voda Mitja Brilly s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Leto 2013 je bilo razglašeno za mednarodno leto voda. Osnovna izhodišča vodarstva so, da je voda nenadomestljiva snov, da je voda javna dobrina, da se z vodami upravlja demokratično in da je voda nenadomestljiv sestavni del narave. Slovenski Zakon o vodah, ki je bil sprejet julija 2012, ima kar 217 členov, pa področje voda ureja precej slabše, kot ga je urejal Zakon o vodah pokrajine Kranjske (1872–1945), v katerem se je kar 15 členov nanašalo na organizacijo in delovanje uporabnikov ter 26 členov na postopke. Celoten zakon je imel 80 členov. Zanimivo je, da je že Herodot v najstarejših pričevanjih o perzijskih običajih zapisal, da v reke nikoli ne izpuščajo iztrebkov svojega telesa, celo ne perejo rok niti tega ne dovoljujejo drugim. S časom se je žal odnos do vode spremenil in je bilo dovoljeno skorajda vse. Šele v zadnjih nekaj letih se zavedamo tega uničujočega početja in poskušamo narediti red tudi na tem področju, pri tem pa se srečujemo z raznimi administrativnimi ovirami in zapletenimi postopki. V predavanju smo se dotaknili tudi uničujočih poplav, ki so v zadnjih letih vse pogostejše in hujše. V veliki meri so te poplave posledica nespametnega urejanja prostora in človeškega poseganja na to področje. Z izgradnjo novih cest, mostov in ostale infrastrukture smo pomembno posegli tudi na področje vodotokov, nihče pa ni pomislil na posledice, ki se kažejo v poplavah v deževnih obdobjih in posledično v veliki gospodarski škodi. V podobni situaciji se je znašel ves razviti svet in nekatere države so na tem področju že naredile odločne korake v smeri reševanja težav. Smer ukrepanja na Nizozemskem in v ZDA je preprost – več prostora za vode. Vode so izgubile veliko prostora v zadnjih stoletjih. Poplavna območja, močvirja in meandri so izginili iz prostora, pojavile so se črne gradnje na območju voda. Vsa ta dejstva je treba upoštevati za uspešno reševanje današnjih razmer.
Letošnji že 5. posvet Sekcije za okolje in energijo je minil v prijetnem ozračju in s sodelovanjem predavateljev in udeležencev. Ker je bila tematika zanimiva, je čas kar prehitro mineval, udeleženci pa smo na koncu polni novih spoznanj odšli zelo zadovoljni.
