Pogled, Lidija Jež
Samooskrbna zelena prihodnost
Znamenita gotska cerkev, najlepši kozolec v Sloveniji (in na svetu), največji zapor v državi, veliko gozda in 2800 občanov ... (Pre)malo za ljudi brez vizije; človek, ki pa razmišlja globalno in delujejo lokalno, pa je iz tega naredil zgodbo o uspehu.
Uspeh 22
»Vrnimo Šentrupertu, kar mu pripada: ugled, moč in ponos. Vse to je Šentrupert v preteklosti že imel,« je bil slogan župana Ruperta Goleta. Intelektualec in svetovljan je bil ves čas zelo pripaden svojemu kraju; 15 let je bil dejaven v krajevni skupnosti, bil pa je tudi predsednik Turističnega društva in si je že takrat prizadeval odpreti lepote in znamenitosti kraja v svet. Takrat so skozi program Imago Sloveniae – Podoba Slovenije v šentrupertski cerkvi nastopili tudi solisti iz Sankt Peterburga, in to le nekaj dni po tem, ko so igrali Putinu za rojstni dan.
Župan pravi, da so mu občani s svojimi pričakovanji »napisali« program. Toda vodenje občine je tako velik zalogaj, da je moral sprejeti nekaj težjih odločitev – odpovedal se je profesuri na Fakulteti za arhitekturo, vodenju projekta Kolizej in sodelovanju s tujimi arhitekturnimi biroji po Evropi; ugotovil pa je tudi, da ob županskem delu ne bo mogel izpeljati obveznosti doktorskega študija, čeprav mu je ostal le še zagovor disertacije. Lahko pa bi rekli, da je skupaj s svojo ekipo doktoriral v vodenju občine, saj je bila ta nagrajena za inovativnost, energetsko učinkovitost, razvojno prodornost in dobre prakse na področju zniževanja izpustov CO₂ in še bi lahko naštevali.
Devet mesecev je občino postavljal sam. Nato je dobil prve sodelavce, tudi Iztoka Kovačiča, ki je kot arhitekt dosegal uspehe celo v New Yorku in je v viziji župana spoznal pravi izziv. Danes devetčlanski tim skupaj z županom piše povsem novo zgodbo. Tudi zato, ker pri njih ni politike: »Delujemo za kraj, za naš napredek, ne za politično premoč. Naš nepolitični občinski svet je zagotovo prednost!«
Občina Šentrupert si je zadala, da bo do leta 2020 energijsko samooskrbna. »Na našem območju je kar 60 odstotkov gozda, ki ga želimo izkoristiti tako, da odpadni les predelamo v energijo, z uporabnim lesom pa gradimo in mu damo dodano vrednost.« S temi projekti so prvi, ki sledijo državnemu akcijskemu načrtu za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige. Biti odvisen od svojega znanja, svojih virov, sam ustvarjati dobrine, ki jih potrebuješ – to je model regionalnega gospodarstva, ki ga v tujini označujejo za model prihodnosti, hkrati pa je to model zdrave kmečke pameti, pravi župan. Prvi tovrstni investiciji sta bili obnovljena osnovna šola in nov lesen vrtec s kotlarno na lesne sekance za ogrevanje vrtca, šole, telovadnice in knjižnice. Nato so ustanovili podjetje Energetika Šentrupert, ki je v stoodstotni lasti občine, prvi projekt tega podjetja pa zajema postavitev kotlov na lesne sekance v zaporih na Dobu. Pridobili bosta obe strani – občina in Dob, kjer se bodo ogrevali za okoli 200 tisoč evrov ceneje na kurilno sezono. V nadaljevanju pa bodo na Dobu zgradili še kogeneracijske naprave, ki bodo proizvajale elektriko, odpadno toploto pa bodo prodajali steklenjakom za gojenje paradižnika, ki jih bomo postavili na štirih hektarjih. Na leto bodo pridelali tri tisoč ton paradižnika!
Tretji projekt je postavitev lesnopredelovalnega središča Šentrupert na območju nekdanje vojašnice Puščava. Nosilec tega projekta je novo mikro podjetje Ahouse, ki je v 20-odstotni lasti Energetike Šentrupert. Znotraj tega centra je predviden tudi biomasni logistični center; tu predvidevajo še eno kogeneracijo za proizvodnjo električne energije in toplote. »Ta energija bo za območje lesnopredelovalnega centra, Šentrupert pa dobi še svojo kotlarno na lesne sekance. Tudi tu smo za pripravo dokumentacije pridobili nepovratna sredstva. Gre za mednarodni projekt razvoja novih modelov ogrevanja lokalnih središč z lesno biomaso in v njem smo iz Slovenije edini partnerji; sodelujemo pa s Črno goro, Bosno in Hercegovino, Grčijo, Italijo, Španijo in Francijo.« Za lesnopredelovani center Šentrupert, ki temelji na štirih razvojnih stebrih (proizvodnja in prodaja toplotne in električne energije, proizvodnja in trženje energentov iz lesne biomase, lesno predelovalna dejavnost in izobraževanje) so od ministrstva za obrambo kot občina uspeli brezplačno pridobiti zemljišče.
Za prihodnost pa je velikega pomena tudi evropski projekt čiščenja odpadnih voda s tako imenovano nanoremediacijo, ki so se ga pogumno lotili. Tu so se tudi prvič preizkusili v prijavi v neposrednem črpanju denarja iz Evropske komisije in uspeli.
Znamenitosti in lepote teh krajev so skupni imenovalec za razvoj turizma, ki temelji na kulturni in arhitekturni dediščini, domačih obrteh in običajih. Pomemben korak je že narejen z Deželo kozolcev, ki je zrasla tudi s pomočjo evropskih sredstev. Že pred uradnim odprtjem je imela kar 9000 obiskovalcev! Poseben poudarek pa je na še enem zares velikem projektu, vrednem kar nekaj milijonov evrov, in sicer na ureditvi vaškega trga. S poudarkom na zeleni prihodnosti se zavzemajo za obnove starih objektov, saj novogradnje jemljejo dragocen prostor. Kar pa bo novih gradenj, pa naj bi bile večinoma lesene; to pa je trend kakovostnih gradenj tudi v svetu.
Ne le denar, ki se naj obrača v domačem okolju, tudi ambicije župana so zaokrožene v tej lepi dolini. Niso ga premamile ponudbe za visoke državne funkcije – pravi, da lahko doma naredi veliko več, saj je občina Šentrupert že zdaj vzor za zeleno, prijazno in samooskrbno prihodnost.
