Obvezno branje - Franc Strojin, vodja Carinske izpostave Novo mesto
Prehajanje meje s Hrvaško kot pred osamosvojitvijo
S 1. julijem 2013 je v EU vstopila še zadnja naša soseda – Hrvaška. S tem je bila v Sloveniji odpravljena še zadnja ovira pri prostem pretoku blaga z vsemi našimi sosednjimi državami. V praksi to za gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine pomeni kar za tretjino nižje stroške carinskih postopkov. Na meji s Hrvaško smo korak bliže stanju, kot smo ga poznali pred osamosvojitvijo Slovenije.
Uspeh 22
Vstop Hrvaške v Evropsko unijo (EU) je pomemben tako za obmejno prebivalstvo kot za gospodarske subjekte. Četudi so določila o prostem pretoku blaga med Hrvaško in EU že prej omogočala prostocarinski pretok blaga in so med Hrvaško in Slovenijo obstajali dogovori (najbolj znan je bil SOPS, meddržavni sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju), je režim nadzora na meji vendarle obstajal in so se morali izvajati carinski postopki. To je povzročalo obmejnemu prebivalstvu nelagodje ob prenašanju blaga prek meje. Znani so celo primeri prebivalcev obmejnih vasi, ki so imeli težave z uporabo osebnih vozil svojih najožjih sorodnikov, ker so imeli stalno prebivališče v drugi državi, čeprav so bili sosedje v istem naselju.
Gospodarstvu je dozdajšnja ureditev še vedno predstavljala stroškovno, postopkovno in časovno oviro. Ker je gospodarska dejavnost Dolenjske in Bele krajine dokaj močno vezana na Hrvaško, je olajšanje, ki se čuti po 1. 7. 2013, zelo veliko. Po carinskih evidencah se na tem območju kaže tretjinski upad obsega carinjenja in z lahko trdimo, da gre za upad na račun opustitve carinjenja blaga, ki prehaja s Hrvaške v Slovenijo ali obratno. Če izpostavimo, da je bilo pred vstopom v EU na tem območju vloženih okoli 2600 carinskih deklaracij na mesec, po vstopu pa le še 1700, lahko izračunamo tudi upad neposrednih stroškov. Poleg tega odprava carinskega nadzora omogoča pretok blaga v vsakem realnem času, in tobrez upoštevanja delovnega časa carinskih organov ali čakanja na mejni nadzor.
Ne nazadnje pa je sprememba omogočila državi, da na novo definira vlogo carinske službe in ji dodeli naloge, ki so danes aktualne tudi z vidika stabilizacije državnih financ – sodelovanje v davčnem nadzoru, izvršbah in izterjavah pa tudi v preganjanju dela na črno.
Sicer pa lahko govorimo o vzpostavljanju stanja, kot smo ga poznali pred osamosvojitvijo obeh sosednjih in prijateljskih držav. Nadzor pretoka blaga je že opuščen, blažje omejitve so ostale le pri trošarinskih izdelkih. Na vrsti so ustanove in organi nadzora pretoka oseb na Hrvaškem, ki morajo poskrbeti za uvedbo schengenskih standardov na njihovem celotnem ozemlju, predvsem pa na zunanjih mejah EU. S sprejetjem Hrvaške v schengenski režim pa bo vzpostavljeno do državljanov obeh držav prijazno obmejno stanje, ko mejne črte praktično ne bomo zaznali več.
