Posvet SKI - Roman Žunič, Predsednik sekcije za kakovost in inovativnost
16. dan kakovosti in inovativnosti, Sekcija za kakovost in inovativnost
Inovativnost: nekaj izvirnega, novega in pomembnega na katerem koli področju, ki prodre na trg ali v družbo. Lahko govorimo o inovativnih izdelkih, inovativnih metodah, inovativnih pristopih...
Uspeh 22
Sekcija za kakovost in inovativnost je bila pred precej velikim izzivom – kako organizirati letni Dan sekcije, če bo ta že 16. zapored. Na dozdajšnjih dnevih smo vodili predstavitve na zelo različnih področjih, povezanih s kakovostjo in z inovativnostjo, vedno z odličnimi predavatelji. Kako potem letos preseči dozdajšnje uspehe? Odločili smo se, da k sodelovanju povabimo predstavnike vseh sekcij pri GZDBK. To se nam je zdela odlična odločitev, kajti do zdaj se še nihče ni lotil takega pristopa predstavitev sekcij – inovativnega pristopa. K sodelovanju nam je uspelo privabiti 8 predstavnikov sekcij in našo dolgoletno spremljevalko Dnevov kakovosti in inovativnosti Marico Štajdohar, ki so nas skozi svoje izkušnje, znanje in razmišljanje popeljali v svet razvoja inovativnosti posameznika, organizacije in okolja.
Energičen prihod na oder je spremljal Violeto Bulc, ki nam je že na začetku simbolično prikazala, kaj pomeni inovativnost v današnjem svetu; s seboj prineseno papirnato škatlo je položila na tla, jo z nogami potlačila ter vrgla z odra! Nauk dejanja: izstopiti iz območja udobja, ki jo predstavlja škatla, porušiti meje in se osvoboditi. Osvoboditi predvsem mej in ovir, ki jih imamo posamezniki v glavah, kajti v današnjem, z internetom povezanim svetom lahko le s klikom dostopamo do vseh informacij o dogajanjih na vsakem koščku našega planeta. Inovacije lahko delimo na dva področja: tehnološke – nove tehnologije in netehnološke – novi poslovni modeli, organizacijski modeli, družbeni modeli in inovacijski ekosistemi, kar predstavlja vrhunec rasti družbene odgovornosti. Za vsemi tehnološkimi ali netehnološkimi inovacijami vedno stoji oseba oz. osebe, ki s svojo energijsko, čustveno, socialno, duhovno, intelektualno in fizično sposobnostjo pomembno vplivajo na razvoj inovacije. S tem je Bulčeva poudarila, da je vsak posameznik enkraten in edinstven v družbi in vsaka družba enkratna in edinstvena v okolju, v katerem se trudimo inovativno ustvarjati.
Posvet je nadaljeval izvršni direktor podjetja Akrapovič, d. d., Uroš Rosa, predstavnik Sekcije za kakovost in inovativnost ter začel z enostavnimi vprašanji: Kaj? Kako? Zakaj? Za uspeh na trgu ni ključen le vrhunski izdelek. Za uspeh je treba odgovoriti na vsa tri zastavljena vprašanja. Kaj izdelujem? Kako izdelujem? Zakaj izdelujem? Kaj ima končni kupec od mojega izdelka oz. kaj dobi končni kupec z mojim izdelkom? Podjetje, ki želi uspeti na trgu, se mora vedno poistovetiti s končnim kupcem. Kupec je tisti, ki narekuje oz. gradi uspešnost podjetja. In kako kupca prepričati, da je naš izdelek tisti, ki si ga želi? Univerzalnega odgovora ni, podjetju Akrapovič pa je uspelo tisto, kar je do zdaj le redkim podjetjem: tehnologijo vrhunskih športnih izdelkov inovirati do te mere, da je dostopna široki množici zanesenjaških uporabnikov motociklov in športnih avtomobilov. Ne glede na to ali gre za standardnega uporabnika izpušnih sistemov ali vrhunskega tekmovalca, pri svojih izdelkih vedno uporablja enake materiale in tehnologijo izdelave. Podjetje Akrapovič ima nekaj izvirnih tehnologij, ki ob nakupu niso imele nikakršnih ekonomskih podlag. Pa vendar se je izkazalo, da brez teh tehnologij podjetju ne bi uspel preboj na mnoga nova področja. Taki primeri samo potrjujejo tezo predavateljice Violete Bulc, da le rušenje ustaljenih okvirjev razmišljanja prinaša napredek.
»Zaposleni so naše največje bogastvo. Kako vi vodite zaposlene v računovodskih izrazih?« je bilo vprašanje ob prihodu na oder direktorja Tomplast, d. o. o., in Unitplast, d. o. o., Marka Stembergerja, predstavnika Sekcije za ravnanje s človeškimi viri. Vsi stroji, vse nepremičnine in premičnine podjetja vodijo kot stvarno premoženje, ki je finančno ovrednoteno in predstavlja vrednost podjetja, medtem ko so človeški viri vedno vodeni kot strošek podjetja. »Koliko je vredno podjetje ponoči, ko zaposleni spijo?« nas je spet izzval govornik. In vsi smo se strinjali, da še tako napreden in sofisticiran stroj oz. tehnologija ni vredna nič, če nimamo zaposlenega, ki jo učinkovito uporablja in upravlja.
Pogovarjata se finančni direktor in glavni direktor. Prvi vpraša drugega: Kaj če investiramo v ljudi in nas ti zapustijo? Direktor ga vpraša: In kaj če ne investiramo in ostanejo? Povzetek predavanja Marka Stembergerja je zelo preprost: investiranje v ljudi je nuja. Ne samo v tehnično znanje, ampak tudi sociološko in psihološko, kajti zaposleni preživimo več časa s svojimi sodelavci kot s svojo družino.
Dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto Jože Podgoršek, predstavnik Sekcije za okolje in energijo, je nadaljeval z izredno zanimivim predavanjem o novih, inovativnih poklicih, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Predstavljena sta bila nova načina izobraževanja za poklic naravovarstveni tehnik in inženir naravovarstva, posebnost obeh pa je v načinu pridobivanja znanja. Šola Grm ima v lasti zelo velike površine kmetijskih zemljišč, na katerih učenci in študentje opravljajo praktična usposabljanja v obsegu okoli 20 % izobraževalnega časa. Zanimivost praktičnih izobraževanj je, da dijaki in študentje dejansko delajo in izdelajo povsem funkcionalne primere rastlinskih čistilnih naprav, ureditve vodnih zajetij, čistilne jarke itd. Podjetja vedno bolj ugotavljajo nepraktično usposobljenost študentov po koncu študija, zato je tak pristop resnično pohvalen in inovativen. Poleg novega načina izobraževanja nam je bil predstavljen tudi projekt energijske sanacije izobraževalnega poslopja grmske šole. Z zamenjavo vrat, oken, načina ogrevanja in izgradnjo fotovoltaične elektrarne na strehi so dosegli izjemne prihranke električne energije. Porabo so znižali na okoli 40 odst. porabe prejšnjih let.
»Kaj vse večina raziskovalcev jemlje kot samoumevno pred začetkom raziskovanja, je neskončno bolj zanimivo kot kateri koli rezultati, do katerih so njihove raziskave pripeljale.« Norbert Wiener
Direktor podjetja Poesis, d. o. o., Peter Geršič, predstavnik Sekcije za informatiko, je imel referat na temo Informacijske tehnologije in inovativno okolje. Po Geršičevih besedah je informacijska tehnologija v bistvu zelo preprosta in ni noben bav-bav, kot si jo nas večina uporabnikov predstavlja. Zakaj? Naredili so jo vendarle ljudje za ljudi, ki z uporabo trivialnih sistemov rešujejo netrivialne sisteme. Da se izognem razlagi, kaj eni in drugi sistemi pomenijo, vas vljudno vabim na internetno stran GZDBK, na kateri je na voljo prezentacija Petra Geršiča z odličnim primerom razlage z besedo in s sliko.
Navdušene nad predstavljenimi inovativnimi pristopi nas je na realna tla postavila Marija Tomc Muc iz podjetja Biro Bonus, d. o. o., predstavnica Sekcije računovodskih servisov, ki nam je na zelo vljuden in lep način razložila, da davčni organi Republike Slovenije pa le niso navdušeni nad inovativnostjo. Seveda je bilo takoj pojasnjeno, da se to tiče predvsem tistega dela poslovanja podjetja, ki je povezan s finančnimi transakcijami. Predavanje je bilo izredno zanimivo predvsem za direktorje in podjetnike, saj smo zvedeli, kje nam tudi država pomaga pri olajšavah za inovacije, raziskave in razvoj. Proces inovativnosti v majhnih podjetjih je še posebej zanimiv zaradi izrazito omejenih virov v primerjavi z večjimi sistemi. Uroš Mesojedec iz podjetja T-media, d. o. o, predstavnik Sekcije mikro in malih podjetij ter samostojnih podjetnikov, pravi, da bi bilo idealno, če bi bilo kar celo podjetje v bistvu razvojno inovativni oddelek, kajti manjša podjetja si ne morejo privoščiti ločenega R&R oddelka.
Če povzamem vse predavatelje, lahko izluščim ugotovitev, da za vsemi inovacijam, metodami in pristopi vedno stoji človek. In ta človek je v bistvu prisiljen v inovativno razmišljanje že zaradi obstoja svoje rase. Ker pa se inoviranje posameznika naj ne bi končalo s končanjem poklicne poti, nam je predstavnica Sekcije seniorjev Metka Wachter predstavila dejavnosti starejših občanov Mestne občine Novo mesto, kako ustvariti Novo mesto prijazno tako starejšim kot gibalno omejenim ter mladim mamicam. Za odličen zaključek letošnjega 16. dneva kakovosti in inovativnosti je tako kot prejšnja leta poskrbela Marica Štajdohar, ki nas je s predstavo TI SI NOR! spet spomnila, da za vsemi dejanji in inovacijami stoji le preprosto človeško bitje, ki največja dejstva jemlje kot samoumevna, pa čeprav to vsekakor niso.
Udeleženci letošnjega posveta so bili navdušeni nad odličnimi predavatelji in temami, za kar se jim vnovič vljudno zahvaljujem. Hkrati smo dobili potrditev, da smo se pravilno odločili in k sodelovanju povabili vse sekcije GZDK. To nam je dalo pogum, da podobno nadaljujemo naslednje leto. Predstavitve večine predavateljev lahko najdete na internetni strani GZDBK: http://www.gzdbk.si/si/sekcije/ski/dan/2013/. Na koncu se zahvaljujem vsem obiskovalcem posveta za prisotnost ter podjetju Akrapovič, d. d., za sponzorstvo prireditve.
Ob tej priložnosti bi rad vsem bralcem revije zaželel tudi lepe praznike in uspehov polno 2014. Se vidimo naslednje leto!
