Pogled
Vrednote - kot kažipot
Uspeh št. 2
Vrednote usmerjajo človeštvo skozi vso njegovo zgodovino. V njih se kažejo naši cilji, ki hkrati odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj. V literaturi najdemo več kategorij vrednot: izpolnitvene (samoaktualizacija – pomenijo duhovno rast), moralne (vežejo se na dolžnosti, odgovornosti), potenčne (vežejo se na uspehe in dosežke) in hedonske (vežejo se na užitke). Više ko smo na vrednostni ravni, tem žlahtnejši so naši cilji. Skozi zgodovino so sicer različne kulture in različna obdobja imeli različne vrednote; toda klasične vrednote – zdravje, poštenost, prijateljstvo, iskrenost … so rdeča nit človeštva. Dr. Lev Kreft s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da raziskave v Sloveniji kažejo, kako skokovito pridobivajo na veljavi klasične vrednote – od družine do zaupanja. Še zlasti so poudarjena pričakovanja, da bomo v osebnem in poslovnem življenju deležni obravnave v duhu klasičnih vrednot. Poleg teh, ki so »večne« in se nam zdijo same po sebi umevne, pa po mnenju dr. Krefta Slovenci doživljamo kot velike vrednote današnjega časa ohranjanje narave, čisto pitno vodo, skrb za zdravje … Na vrhu vrednot sta tudi delo in varnost; v zadnjem času pa tudi iznajdljivost ter prilagodljivost … »Prilagodljivost in iznajdljivost bomo še kako potrebovali, saj se socialne situacije menjajo – vse več bo dela na domu, dela po projektih in podobnih novosti. To pa bo pogojevalo tudi drugačno sindikalno organiziranje, povezano tudi s pogoji dela, z drugačnim delovnim časom itd. S takimi spremembami pa se prerazporedijo tudi vrednote, steber katerih pa so v vseh časih in v vseh kulturah klasične vrednote, ki jih potrebujejo vsi ljudje sveta,« še dodaja dr. Lev Kreft.
Organizacijske vrednote
Podjetja, ki »dajo kaj nase«, imajo oblikovane organizacijske vrednote. Čeprav se organizacijske vrednote zdijo mehak pojem, gre v njihovem bistvu za zelo oprijemljiv koncept, pravi dr. Kristijan Musek Lešnik z Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije, ki je organizacijske vrednote pri nas najbolj poglobljeno raziskoval. »Nekatera podjetja vidijo v njih močno orodje in razumejo, da jasne organizacijske vrednote igrajo ključno vlogo pri skorajda vseh procesih in vidikih življenja in delovanja podjetja: od vodenja pa vse do marketinških komunikacij in upravljanja s sedanjostjo ter spremembami. Drugi jih zapišejo zgolj zato, ker je tako tudi v drugih podjetjih, ker so o tem poslušali na seminarjih ... Razlika med enim in drugim razumevanjem je lahko navidez majhna; toda razlika med posledicami, ki jih imata za podjetje, je pa lahko velikanska.« Dr. Kristijan Musek Lešnik tudi pravi, da organizacijske vrednote niso nekaj, kar je treba pripeljati v podjetje; niso nekaj novega. Vedno so »že tukaj« in že prisotne kot zakoreninjeni standardi, ki vplivajo na skoraj vsak vidik življenja podjetja in njegovih ljudi: na moralne sodbe, na vedenje, na odnose, na izbire in odločitve, na zunanjo podobo podjetja, nenazadnje na najpomembnejše organizacijske cilje. Pri razmišljanju o identiteti podjetja torej ne gre za izumljanje novih vrednot. Nasprotno! Njen cilj mora biti odkrivanje, prepoznavanje in opredeljevanje obstoječih vrednot in kvečjemu spreminjanje vloge tistih, ki so nekonstruktivne.
