Pogled
Vrednote - izjave
Uspeh št. 2
Vrednote
Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke in predsednica Sekcije managerk v Združenju managerjev Slovenije: Vrednota, ki bi jo postavila na prvo mesto, je vzpostavljanje odnosov. To velja tako za zasebno kot za poslovno življenje. Odnos ne nastane sam po sebi, treba ga je izgrajevati, kar zahteva čas, pozornost, zaupanje, potrpežljivost, korektnost itd. Gradnja odnosov je stvar poslovne in srčne kulture.
V bančništvu sta izjemnega pomena diskretnost in zaupanje, ki pa se spet gradi na odnosu. Zato je pomembno poglobljeno informiranje naših komitentov, saj sta znanje in profesionalnost tudi na vrhu naših vrednot. Za nas so izjemnega pomena osebna integriteta, poslovna etičnost, varnost in urejenost ter kompetentnost in lojalnost. Kot predsednica Sekcije managerk razumem kot vrednoto tudi smelost, s katero ženske prevzemajo vodilne funkcije; spodbujamo jih, da bi jih bilo še več. Sicer pa je za optimalno delovanje potreben tim, kjer se dopolnjujejo mehkejši ženski in bolj trdi moški principi. Moje dolgoletne izkušnje kažejo, da dopolnjevanje - po spolu in starosti - bogati vsakega posameznika v timu in s tem tudi podjetje.
Jože Papež, prokurist novomeške Termotehnike
Od kar imam svoje podjetje, nisem nikoli na prvo mesto postavljal denarja oz. obsega dobička. Moja skrb je bila predvsem kakovostno izpeljati delo. Zaupanje, ki ga je treba nenehno graditi, je temelj uspešnega poslovnega oz. vsakršnega odnosa. V filozofijo podjetja sem vgrajeval pomen vrednot, med katerimi pa so na samem vrhu dobri odnosi v kolektivu. Ti zagotavljajo zadovoljstvo, to pa skrben in odgovoren odnos do dela. Med vrednotami poudarja tudi prostovoljstvo in humanitarnost. Ta prinaša osebno zadoščenje sodelujočim in pomaga reševati težave posameznikom ali širšemu okolju. Zato so se že pred desetletjem v Termotehniki odločili, da denar, ki bi ga porabili za poslovna darila, namenijo eni od humanitarnih akcij, kot je nakup ultrazvoka ipd. K tej akciji povabijo tudi svoje poslovne partnerje in vsako leto se jih odzove vse več. Skupno humanitarno dejanje tudi krepi odnose in utrjuje poslovne poti. Med vrednotami uspešnega podjetja pa mora biti po njegovem mnenju tudi odnos do skupnih dobrin kot je kultura ipd, kar je treba izkazovati s konkretnimi dejanji.
Andrej Kastelic, direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto: Na prvo mesto med vrednotami, ki jih moramo pri našem delu še posebno negovati, so dobri medosebni odnosi in skrb za dobre delovne pogoje. Specifika našega dela je težko, fizično delo v naravi, zato skrbimo za primerno delovno opremo, saj na ostale pogoje ne moremo vplivati. Vesel sem, da omogočamo našim zaposlenim obiske toplic, da smo uspeli zadržati v pravilniku tudi izjemne pomoči, če pride do socialnih stisk …
Njihova skrb pa je obrnjena tudi v naravo, v gozdove. Posegi v gozd v vsakem primeru povzročijo rano. Toda če človek posega v gozd strokovno, z veliko znanja, ki je visoko na lestvici njihovih vrednot, bo to rano lahko gozd sam zaceli. Pri gospodarjenju z gozdovi smo dolžni dosegati primerno ravnovesje med ekonomskim vidikom in naravo. Na ekonomski vidik gozda so vezana številna delovna mesta vse do lesne industrije, zato je naša želja doseči pravo vrednost lesa na domačih tleh, kar tudi vidimo kot vrednoto. Iskanje ravnovesja med naravovarstvenimi in ekonomskimi interesi pa je seveda prvo poslanstvo gozdarjev, še prej pa načrtovalcev razvoja.
Biserka Magovac Čokeša, direktorica podjetja Kovinska galanterija NBM iz Metlike: V našem družinskem podjetju so v ospredju vrednote, kot so povezanost, nesebičnost, iskrenost in brezpogojna pripadnost. Zelo cenim zanesljivost – ta pa vključuje kakovost, spoštovanje dogovorjenega, dobro organizacijo itd. Ob teh vrednotah se je razvijalo in je raslo naše podjetje. Pomembna je razvojna naravnanost; toda ukinitev olajšav za naložbe je porušila tovrstni sistem. Kot vrednoto cenim nekonfliktnost, saj je to osnova za kulturno komunikacijo. Novi časi pa pogojujejo nove vrednote; med temi je tudi fleksibilnost, ki pa jo lahko različno interpretiramo, in glede na to dobi tudi različno konotacijo, ki pa ni nujno pozitivna. Tudi pridnost, ki sicer velja za vrednoto, sama po sebi ni dovolj – danes ji je treba dodati še znanje, iznajdljivost itd. Sem pa zadovoljna, da se spet bolj prepoznavajo klasične vrednote; spoštovanje, na primer, ni vezano le na premoženje, ampak predvsem na osebnost. Mnogi so se – brez svoje krivde – znašli v težkem položaju, s tem pa ne smejo izgubiti dostojanstva in spoštovanja, če so sicer dobri ljudje. Človek je pravzaprav naša največja vrednota.
