V središču
Pomen inovativnosti za uspešnost slovenskih podjetij
Uspeh št. 2
Literatura in praksa poudarjata naraščajoči pomen inovativnosti za uspešnost podjetja. Spreminjajoče se porabnikove preference, razvoj novih tehnologij, skrajševanje življenjskega cikla izdelkov in naraščajoča globalna konkurenca povečujejo pomen inovacij ne le za prihodnjo rast podjetij, temveč tudi za njihovo preživetje na dolgi rok. Inovacije so pogosto povezane z velikimi naložbami, tveganji in tudi neuspehi. Nedavne tuje študije kažejo, da od 40 do 75 odstotkov novih izdelkov ne uspe.
V Sloveniji je od 30. 1. do 15. 3. 2008 potekala obsežna raziskava o povezanosti med tržno naravnanostjo, inovacijami in uspešnostjo podjetja. V spletni raziskavi je sodelovalo 441 proizvodnih in storitvenih podjetij z najmanj 10 zaposlenimi. V dobri polovici podjetij (51 %) je vprašalnik izpolnil predsednik uprave ali direktor podjetja, v preostalih podjetjih pa direktor trženja ali oseba na drugem vodilnem položaju. V nadaljevanju so predstavljene pomembnejše ugotovitve raziskave o pomenu inovativnosti za uspešnost podjetja.
Po mnenju menedžerjev so inovacije pomembne (v naslednjem vrstnem redu) za ohranjanje/povečanje konkurenčne prednosti podjetja, preživetje podjetja na dolgi rok, povečanje povpraševanja po izdelkih ali storitvah podjetja in zniževanje stroškov. Dobra polovica menedžerjev (58 %) uvršča uvajanje inovacij med najpomembnejše prednostne naloge podjetja. Povprečna stopnja inovativnosti organizacijske kulture, ki odraža odprtost podjetja za nove ideje in spremembe, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti vseh zaposlenih ter nagrajevanje dobrih idej, je 5,01 na 7-stopenjski lestvici. Zanimivo je, da imajo podjetja podobno povprečno stopnjo inovativne kulture ne glede na glavno dejavnost (proizvodnja ali storitve), velikost podjetja in vrsto trga, na katerem podjetje pretežno posluje (B2C ali B2B).
Večina sodelujočih podjetij je v obdobju 2005–2007 uvedla izdelčne inovacije (88 % podjetij), procesne (90 %), marketinške (88 %) in organizacijske inovacije (86 % podjetij), 74 % vseh sodelujočih podjetij pa je uvedlo inovacije na vseh štirih področjih, zato jih lahko poimenujemo tudi »celoviti« inovatorji. Povprečna prevladujoča stopnja vseh štirih vrst inovacij, ki meri velikost sprememb (od zelo majhnih sprememb do novosti v svetovnem merilu), je tik pod sredino lestvice (3,98). »Celoviti« inovatorji so bili po mnenju menedžerjev v povprečju uspešni pri doseganju ciljev v zvezi z inovacijami (povprečna ocena 10 kazalnikov uspešnosti inovacij je 4,92 na 7-stopenjski lestvici). Podjetja so bila v povprečju najbolj uspešna pri doseganju ciljev v zvezi s pozitivnim vplivom inovacije na ugled blagovne znamke in zadovoljstvom kupcev z novimi izdelki ali s storitvami, najmanj pa so bila uspešna pri doseganju ciljnega odstotka prodaje novih izdelkov v celotni prodaji podjetja. Poleg uspešnosti inovacij so menedžerji ocenili tudi 10 kazalnikov uspešnosti podjetja v letu 2007 v primerjavi z najpomembnejšimi konkurenti. Povprečna ocena tako merjene uspešnosti podjetja je nad sredino 7-stopenjske lestvice (4,96).
Analiza povezanosti med inovativnostjo in uspešnostjo »celovitih inovatorjev« kaže, da je inovativna kultura pozitivno povezana s stopnjo inovacij, uspešnostjo inovacij in uspešnostjo podjetja. Stopnja inovacij je pozitivno povezana z uspešnostjo inovacij, ta pa je pozitivno povezana z uspešnostjo podjetja. Vse navedene povezanosti so statistično značilne, med njimi pa je najmočnejša povezanost med uspešnostjo inovacij in uspešnostjo podjetja. Rezultati raziskave na vzorcu 325 slovenskih podjetij, ki so v obdobju 2005–2007 uvedla vse štiri vrste inovacij, potrjujejo pomembnost razvijanja inovativne kulture. Podjetja z višjo stopnjo inovativne kulture uvajajo inovacije, ki pomenijo večjo novost za trg ali podjetje, so uspešnejša pri doseganju ciljev v zvezi z inovacijami in so uspešnejša v primerjavi s konkurenti.
mag. Mateja Bodlaj
asistentka na Katedri za trženje
Ekonomske fakultete v Ljubljani
