Sekcije/posvet
V iskanju medgeneracijskih sinergij
Uspeh št. 2
Družbena odgovornost v luči medgeneracijskih izzivov je bil zelo modro izbran moto prvega dne ravnanja s človeškimi viri. Za privlačen uvod v temo, ki je bila in bo verjetno zanimiva v vseh časih, je poskrbel dr. Željko Čurič v prispevku Motiviranje bodočih generacij. »V sinergiji medgeneracijskega delovanja je ključ uspeha; ključ do tega pa je v zadovoljnem posamezniku. Je ta dovolj motiviran?« so bile njegove uvodne misli. Medgeneracijski konflikt, je opozoril dr. Čurić, je vsebina, ki jo moramo razumeti, da bi jo znali tudi preseči in da bomo znali motivirati prihodnje generacije. »Čustvo je motor motivacije in prav čustvena inteligenca je za mlade izjemnega pomena,« je poudaril. Razlike med generacijami so v prvi vrsti razlike v vrednotah. Osnovna razhajanja so že v vzgoji; starejši so bili vzgojeni v coni preživetja, torej zadoščanju osnovnih potreb; mlajši pa v coni kakovosti, zato pričakujejo presežek, izpolnitev želja. »Če starejše vodi lakota, je za mlajše to apetit!« je ta »konflikt« slikovito pojasnil dr. Čurić. Vodje predstavljajo starejšim avtoriteto že s svojim položajem; pri mlajših si morajo ti svojo avtoriteto šele zaslužiti; za njih je pomembnejša socialna moč. Prilagajajo se skozi komunikacijo in spreminjajo piramido vrednot, ki je ne sprejemajo apriorno. Zato je ključna napaka, razumeti druge skozi lastno prizmo, opozarja Željko Čurić. Vrsta razlik je še, ki pa so v bistvu priložnosti za skupno uspešnejše delo, je poudaril ta ugleden psihiater – terapevt in svetovalec, ki je med slušatelji požel veliko navdušenja.
Zanimive pa so bile tudi ostale predstavitve, ki izhajajo iz dobrih praks. Upravljanje s človeškimi viri v IBM, ki deluje v 170 državah, je predstavila Biljana Weber. Izpostavila je njihove izkušnje v prizadevanju biti zanimiv delodajalec, ki privablja talente. Uveljavil se je rotacijski sistem, skozi katerega obetavni kadri spoznavajo prav vsa področja. Zanimiva pa je tudi možnost dela od doma, ki jo vidijo tudi kot prispevek v ekološkem smislu (prihranek goriva in manjše obremenjevanje okolja). O prenosu znanja, veščin in izkušenj je govoril prispevek Dragane Prijanovič iz Zavarovalnice Tilia; na temo družbene odgovornosti kot priložnosti za slovenska podjetja pa sta bila dva prispevka – s štajerske gospodarske zbornice ter s Centra za ravnanje s človeškimi viri. Tudi v novomeški Infotehni se prilagajajo sodobnim trendom s spremenljivim delovnim časom in z družini prijaznim podjetjem, je dejala Sonja Jakovljevič. Ob tem se zaposleni prizadevajo tudi za čim boljše in stalno izobraževanje. Njihova vrednota pa je tudi visoka družbena odgovornost.
Pomočnik generalne direktorice Adrie Mobil Stane Lukšič je ob prevzemu priznanja dodal še svoj kamenček v bogat in ustvarjalen mozaik tega dne: »Danes že predšolski otroci brskajo po internetu, jaz pa sem se prvič srečal z računalnikom na podiplomskem študiju … Živimo v času, ko so medgeneracijske razlike večje, kot so bile kdaj koli doslej, ker so tudi možnosti večje, kot so bile kdaj koli doslej. Toda sožitje in skupno delovanje sta zato lahko še boljša!«
Marta Strmec, predsednica Sekcije za ravnanje s človeškimi viri: »Z zadovoljstvom ugotavljam, da je naše prvo srečanje doseglo svoj namen – odlične predstavitve dobrih praks in odličen uvodni prispevek, ki je zanimivo in plastično prikazal prednosti medgeneracijskega sodelovanja, so zadovoljila vse prisotne. V tem kontekstu bomo tudi nadaljevali s prihodnjimi srečanji.«
Ob zaključku prvega srečanja, ki ga je organizirala Sekcija za ravnanje s človeškimi viri pri GZDBK, sta bili podeljeni tudi prvi dve priznanji za Vzoren primer ravnanja s človeškimi viri Gospodarske zbornice Dolenjske in v Bele krajine za leto 2007. Predsednik ocenjevalne komisije Boris Dular ju je tudi obrazložil: »Marjeta Potrč je ustila pomemben pečat predvsem na področju spodbujana razvoja in ugleda kadrovske stroke ter izmenjave dobrih praks tako v regiji kot v širšem slovenskem prostoru,« je med drugim poudaril Boris Dular. Za Matriko usposobljenosti proizvodnih sodelavcev, ki omogoča stalno povečevanje usposobljenosti sodelavcev v proizvodnji ter v vsakem trenutku povečuje možnost za kompleksnejše delo, pa je čestital Adrii Mobil. Svečanost so popestrili učenci Glasbene šole Marjana Kozine.
Priznanji
Marjeta Potrč
»Zelo sem vesela tega priznanja in vseh čestitk, ki sem jih prejela. V eni od teh je napisano, da so priznanja po odhodu v tretje življenjsko obdobje dokaj redka. Zato sem vesela, da so opazili moja prizadevanja in mi namenili priznanje za dosežke, kar razumem tudi kot priznanje za življenjsko delo,« pravi Marjeta Potrč. Na področju razvoja kadrov je opravila pionirsko delo, ki je enako pomembno za Krko, v kateri je ustvarjala več kot štirideset let, kot tudi za Slovenijo, saj je aktivno delovala tudi v Zvezi za kadrovsko dejavnost Slovenije. »Skupaj s sodelavci v Krki nam je uspelo že zgodaj preoblikovati delo na področju kadrov iz personalne v kadrovsko funkcijo. To pomeni, da nismo le beležili podatkov o posamezniku, pač pa smo ugotavljali njegove želje, znanja in sposobnosti ter skušali najti za vsakogar delo, na katerem bo delal z zadovoljstvom in uspešno. Tak način dela smo oblikovali v projekt razvoja kadrov, ki je še vedno osnova za delo na področju zaposlovanja, napredovanja, usposabljanja, izobraževanja, štipendiranja, nagrajevanja … Najpomembnejši pa je pri izboru ključnih kadrov.« Področje, ki ga je tako uspešno vodila, se danes imenuje ravnanje s človeškimi viri; ta izraz ji ni simpatičen. Ne glede na poimenovanje pa njeno delo odmeva še danes. To potrjujejo tudi besede predsednice sekcije Marte Strmec, ki je dejala, da si je ob prevzemu kadrovske funkcije v Trimu zadala cilj, postati na tem področju Marjeta Potrč. »Zdi se mi, da je to najbolj slikovita utemeljitev odločitve o dodelitvi priznanja, ki ga je zbornica letos podelila prvič, in to prav meni,« pravi Marjeta Potrč.
Mojca Novak, pomočnica generalne direktorice Adrie Mobil za organizacijo in kadre ter direktorica kadrovsko-splošnega sektorja
»Osnovni namen projekta matrike usposobljenosti, ki temelji na Adriinih vrednotah timskega dela in inovativnosti, je bil vzpostaviti celovit sistem usposabljanja zaposlenih, pri čemer smo upoštevali opis del in nalog za posamično delovno mesto ter ga ocenjevali po kriterijih tveganja, zdravstvene ocene ter motiviranja in nagrajevanja zaposlenih,« pojasnjuje Mojca Novak. Poudarja, da so k projektu pristopili celovito z namenom določanja pristojnosti posameznika, kar ima velik vpliv na zagotavljanje fleksibilnosti v delovnih in organizacijskih procesih v podjetju: »Takšen pristop omogoča celovito in pravično obvladovanje kadrovskih vprašanje in je rezultat timskega dela, pri katerem so sodelovali predstavniki vseh organizacijskih enot.« Projekt matrike usposobljenosti v Adrii Mobil je nastajal skozi daljše obdobje in je vključeval strokovnjake različnih področij – od kadrovskega do pravnega področja, od proizvodnje prek tehnologov pa do varstva pri delu. Zato je matrika dejansko uporabna v praksi in pomeni dragoceno orodje vodenja. »Lahko rečem, da nam je uspešna uresničitev tega projekta oz. uporabna vrednost matrike prinesla veliko zadovoljstva. Priznanje GZDBK pa to še povečuje,« še dodaja Mojca Novak.
