Upravni odbor
Seja upravnega odbora – tokrat v Revozu
Uspeh št. 2
Na seji Upravnega odbora (UO) GZDBK so bile osrednje točke dnevnega reda: informacija o aktivnostih na 3. razvojni osi, trenutne gospodarske razmere, pomen dveh največjih gospodarskih družb na poslovanje regije in izhodišča za načrt 2009.
Za naše gospodarstvo je 3. razvojna os in dokončanje avtocestnih odsekov Pluska – Ponikve in Ponikve – Hrastje, izjemnega pomena. Za osrednji del 3. razvojne osi še ni pripravljen nov predlog variant, ki nastaja na osnovi številnih pripomb, ki so bile podane na spomladi izdelan osnutek.
Da bi se dela na južnem kraku 3. razvojne osi – povezava z Belo krajino in cestni obroč okoli Novega mesta – odvijala konstruktivno in pospešeno, so se člani UO strinjali z organizacijo srečanja, na katerega bodo povabljeni župani in poslanci z območij, ki jih ta vsebina zadeva. »Pri teh vprašanjih moramo stopiti skupaj in s skupno akcijo vplivati na primeren potek celotne uresničitve tako na območju 3. razvojne osi kot tudi na izgradnji preostalega dela avtoceste,« je dejal predsednik Jože Colarič.
Poudarek je na prilagajanju novim razmeram
Naši gospodarstveniki so ocenili, da so trgi družb, ki delujejo v regiji, razpršeni in da je dokajšen delež teh na območju, ki ni toliko podvrženo vplivom recesije. Je pa napoved te priložnost za ponovno ovrednotenje poslovnih načrtov. Ugotavljajo, da nekatera podjetja kljub napovedim o zaostrenih gospodarskih razmerah doživljajo na posameznih tržiščih celo povečanje zanimanja za njihove izdelke. Tako določeni pokazatelji kažejo bolj optimistično podobo od napovedi globalnih predvidevanj. Je pa – glede na različne panoge – slika vendarle različna. Gradbeništvo že čuti posledice spremenjenega (previdnejšega) bančnega trga doma in v tujini; zaostrujejo se razmere na področju avtomobilizma, izdelkov za prosti čas in drugih, za vsakdanje življenje manj nujnih izdelkov. Ob razpravi o aktualnih gospodarskih gibanjih so člani UO poudarili, da so podjetja v naši regiji dobro stoječa in zdrava, da imamo veliko znanja, zato lahko zaostrene gospodarske razmere vzamemo predvsem kot izziv za še boljše delo. Vloga zbornice pri tem je, da posreduje članom čim več aktualnih podatkov, da poskrbi za pretočnost informacij in za še večje povezovanje oz. sodelovanje gospodarstva v regiji.
V tej smeri bo oblikovan program dela za leto 2009, za katerega so izhodišča že pripravljena. Delo sekcij je v iztekajočem se letu zaživelo in zastavile so si nove optimistične cilje. Zbornica bo še naprej skrbela za izobraževanja in svetovanja – še zlasti malim podjetjem – in skrbela za izmenjavo pozitivnih praks. Pri oblikovanju nalog so dobrodošle pobude vseh članov.
Na seji so prisotni govorili še o pomenu dveh največjih družb v regiji. Kazalci kažejo, da poslovna uspešnost regije v veliki meri temelji na poslovni uspešnosti Krke in Revoza. Ti dve podjetji predstavljata dve tretjini celotnega izvoza v regiji in dosegata 60 odstotkov dobička. Izjemnega pomena je tudi prepletenost ostalega dela gospodarstva s tema dvema družbama. Kot je dejal direktor GZDBK Franci Bratkovič, je tako rekoč nemogoče natančno izračunati medsebojno povezanost in soodvisnost številnih podjetij. Vsekakor imata dve največji družbi za regijo velik pomen, enak je njun vpliv na številne večje in manjše gospodarske družbe in samostojne podjetnike.
Glede na potrebe po določenih poklicih, za katere med slovenskimi dijaki ni pravega zanimanja, je v dolgoročnem smislu pomemben obisk predstavnikov GZDBK, ki so skupaj s predstavniki novomeške enote Zavoda za zaposlovanje obiskali Zavod za zaposlovanje v Bihaču. Osrednji namen je bil utrjevati poti in možnosti pri izobraževanjih za deficitarne poklice, za kar je na njihovi strani veliko zanimanja. Dejstvo je, da bomo morali, ne glede na trenutne zaostrene gospodarske razmere, potrebe po določenih vrstah poklicev zadovoljevati s pomočjo tuje delovne sile.
Srečanje predstavnikov UO, županov in poslancev
Na pobudo UO GZDBK smo 20. 11. 2008 organizirali srečanje na temo južnega dela 3. razvojne osi z navezavo na novomeški obroč. Na srečanju so bili predsednik in podpredsedniki gospodarske zbornice ter vsi poslanci in župani z območja, kjer bo potekal južni del 3. razvojne osi.
Dejstvo je, da prebivalci in gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine potrebujejo kakovostno povezavo, ki bo omogočala varnost udeležencem v prometu, gospodarskim družbam pa omogočila pravočasen in stroškovno učinkovit prevoz blaga. Udeleženci so srečanje pozdravili ter izrazili nujnost sodelovanja in enotnosti v nadaljnjih aktivnostih pri načrtovanju in izgradnji južnega dela 3. razvojne osi. Bili so si enotni, da gre za velik regijski projekt, pri katerem bo treba posamezne lokalne interese in aktivnosti prilagoditi končnemu cilju, to je čim hitrejši izgradnji 3. razvojne osi.
V razpravi je Renata Brunskole izpostavila, da je na zaslišanjih kandidatom za ministra za promet, za finance ter za okolje in prostor zastavila vprašanje o južnem delu 3. razvojne osi. Konkretnih obljub še ni prejela, je pa izrazila pripravljenost, da si bo tudi ona prizadevala, da bi Dolenjska in Bela krajina dobili sodobno prometno povezavo.
Predsednik GZDBK Jože Colarič je izpostavil, da imamo močno gospodarstvo in slabo infrastrukturo ter da je potrebna enotnost vseh vpletenih, da bi se ideja južnega dela 3. razvojne osi z navezavo na novomeški cestni obroč preselila na projektantske mize in da bi z izgradnjo lahko začeli čim prej, tj. v času, ko je možno pridobiti še evropska sredstva.
Na koncu srečanja je bila izpostavljena tudi problematika počasne izgradnje manjkajočega avtocestnega odseka na trasi Novo mesto–Ljubljana.
O pomenu južnega dela 3. razvojne osi in novomeškega cestnega obroča ter problematiki izgradnje manjkajočega avtocestnega odseka Pluska–Hrastje nameravamo obvestiti pristojne službe.
S tovrstnimi srečanji nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje. Načrtujemo, da bi eno od naslednjih srečanj s poslanci in z župani namenili osrednjemu delu 3. razvojne osi.
