Mnenja
Finančna in kasneje gospodarska kriza sta zajeli svet; posledice so nekatere gospodarske veje čutile prej, druge kasneje, popolnoma obšla verjetno ne bo nobene branže. Vendar pa je kriza lahko tudi priložnost. Kako na to vprašanje gledajo naši sogovorniki?
Uspeh št. 3
Anton Kambič – Kambič, d. o. o., Semič
Kriza se sicer odraža tudi na področju naše branže, vendar v našem podjetju k sreči ne čutimo večjih vplivov. Imamo 22 zaposlenih in 3 kooperante, proizvajamo laboratorijsko opremo za kupce, ki so razpršeni po različnih trgih. Približno 40 % naših izdelkov, ki jih sami načrtujemo, proizvajamo in prodajamo, gre v izvoz. Imamo 25-letno tradicijo in smo ves čas postopno rasli. Sodelujemo s fakulteto za elektrotehniko in strojno fakulteto ter s farmacevti in v tem krogu razvijamo našo dejavnost. Dejstvo, da nismo vezani na velike zunanje sisteme oz. da se zanašamo predvsem nase, se je izkazalo kot pravo. Veliko damo na znanje, na izobraževanje. Kljub temu da smo se ves čas obnašali racionalno, je vendarle obdobje krize tudi priložnost za dodatno preverjanje izkoristka delovnega časa, organizacije itd. Menim, da je nujno temeljito zavedanje krize, ki tudi Slovenije ni obšla, saj se le tako družba začne odgovorneje obnašati. Zato je kar prav, da tudi prek medijev dobivamo sporočila o situaciji, ki ni lahka.
Sonja Gole, Adria Mobil, d. o. o., Novo mesto
Aktualna gospodarska situacija – z resnim in zahtevanim mikro- in makroekonomskim okoljem – je z vidika poslovanja velik izziv. Zahteva hitro prilagajanje ter optimizacijo vseh procesov v podjetju za doseganje kar najboljših poslovnih rezultatov v situaciji, ko je časa malo, dela ogromno, možnosti financiranja projektov in poslovnih aktivnosti pa omejeno. V obdobju gospodarske konjukture smo veliko vlagali v razvoj in kakovost novih izdelkov, pozicioniranje blagovne znamke, krepitve odnosov znotraj poslovno-prodajne mreže, vrednote timskega dela ter ustrezno motiviranje zaposlenih za uresničevanje strokovne in osebne rasti. Tako smo razvijali kakovostne, pozitivne odnose z vsemi deležniki našega podjetja, ki nam danes pomenijo dragocen »kapital« za soočanje z izzivi, ki jih kriza prinaša. Zavedamo se namreč, da je v tej situaciji še bolj kot prej treba s timskim in kakovostnim delom upravičiti zaupanje naših kupcev; to bo ključno ne le za prebroditev krize, temveč tudi za ohranitev in utrditev konkurenčnega položaja podjetja na naših ključnih trgih.
Edmund Pal – SEP, d. o. o., Mokronog
Naša dejavnost – proizvodnja delov za čiščenje stekla – je v drugem nivoju verige vgradnih sklopov za avtomobile. Glede na to, da je prodaja avtomobilov padla za 30 %, se to odraža tudi v našem podjetju, sicer smo se z izredno situacijo srečali že lani jeseni. V Mokronogu, kjer imamo 120 zaposlenih, v našem podjetju v Republiki Srbski pa 60, delo poteka redno, vendar pa nismo podaljševali pogodb za določen čas, ki samo jih imeli od 15 do 20 %. Ker delamo v zelo racionalni branži, nimamo več rezerv za prihranke, intenzivno iščemo nadomestne trge, ki nam bodo pomagali prebroditi čas krize. Kljub težki situaciji krizo vidimo tudi kot priložnost. Predvidevam, da bomo – kot priznano kakovostno podjetje – po stabilizaciji razmer dobili večji tržni delež, saj bodo v krizi usahnila nekakovostna podjetja, ki so do sedaj životarila. V krizi sta dobrodošla tudi spoznanje in zavedanje, da ni tako preprosto in samoumevno delati, služiti in obstati, kot se je to zdelo v času blaginje.
Marta Račečič – Arhitekton, d. o. o., Novo mesto
Kriza se začenja kazati tudi pri našem delu. Za celo družbo na globalni ravni prihaja obdobje zategovanja pasu; sicer je človeštvo to krizo tako rekoč potrebovalo. Potrošnja je prerasla vse razumne meje, take in drugačne dobrine so ljudje metali stran, pehanje za bogastvom je bilo v ospredju … Seveda je obdobje padanja rezultatov neprijetno, mora pa biti zato poučno. Moja generacija je začela iz nič in nenehno napredovala, kar je bilo seveda razveseljivo in spodbudno; kaže pa, da bodo prihodnje generacije spet morale začeti bolj pri dnu in zastaviti kakovostno rast.
Upam, da na področju našega dela prinaša kriza nove poglede naročnikov – da načrti in gradbena dokumentacija ne bodo le nujno zlo, ampak pomemben vsebinski del priprav na gradnjo. Skrb za energetsko varčnost nas lahko popelje nazaj k sonaravnemu bivanju, ki ga pri nas že dolgo vključujemo v načrte in za katerega je bilo v naši družbi premalo posluha. Osveščenost, znanje in kultura bivanja morajo pridobiti na veljavi – in to mora biti ena od učnih ur krize.
