Pogled
Mnenja
Razvoj in inovacije, ki zahtevajo velika vlaganja, so pogoj za napredovanje vsakega podjetja. Koliko sredstev so naša podjetja uspela pridobiti iz razpisov EU, kako ocenjujejo razpise in kakšne so izkušnje pri sodelovanju na razpisih EU, smo povprašali v tokratnih Mnenjih.
Uspeh št. 4
Iskra Pio Šentjernej
Iskra Pio iz Šentjerneja s 70 zaposlenimi ima pester program dejavnosti – tehnologijo za čiste prostore ter čistilno tehnologijo, kriogeno posodo za shranjevanje tekočega kisika ter program alu stavbnega pohištva. Direktor Andrej Rumpret pravi, da njihovo celotno delo temelji na razvoju in inovacijah. Vendar svojih inovacij in patentov ne prijavljajo, ker to zahteva preveč administracije, za katero nimajo kadrov in ne časa.
Pri razpisih za EU sredstva so si zato dvakrat pomagali s svetovalno agencijo. Do sedaj so se trikrat prijavili na EU razpise, uspešni so bili enkrat – pri razvoju kirogene posode. Pri eni od neuspešnih prijav so zaprosili za vpogled v ocenjevanje. »Manjkali sta nam le dve točki. Dva ocenjevalca sta bistveno različno ocenila projekt – pri enem smo dobili 60, pri drugem 80 točk; meja pa je bila 72. Očitno kriteriji oz. izhodišča še niso poenotena,« pravi Andraž Rumpret.
V prihodnje bodo še konkurirali na ustreznih razpisih in si pomagali tudi s svetovalno agencijo. Njihovo pomoč vidijo predvsem pri izpeljavi tehničnega dela prijave, oni pa bodo tesno sodelovali pri oblikovanju njenega vsebinskega dela. »Večino dokumentacije, še zlasti vizijo posameznega projekta, lahko pripravijo le tisti, ki so ga sooblikovali. Zato mora biti prijava na razpise skupno delo,« poudarja Andraž Rumpret.
Tinde Trebnje
»Prijavili se bomo na naslednji razpis za pridobitev evropskih sredstev s področja inovacij,« pravi Dejan Škofljanc, direktor invalidskega podjetja Tinde iz Trebnjega, ki je hčerinska družba Trima. Do sedaj še niso konkurirali za EU sredstva, ker niso imeli realnih možnosti za to. Tinde ima 28 zaposlenih, program in proizvodnja sta prilagojena invalidom. »Izdelujemo tipske izdelke za Trimove strehe in fasade pa tudi druge kovinske izdelke za gradbeništvo. Naši kupci so, poleg Trima, še drugi proizvajalci in monterji kovinskih konstrukcij ter montažnih zgradb.« Po naročilu izdelujejo tudi različne manjše konstrukcije in veljajo za hitrega, odzivnega ter fleksibilnega partnerja.
Direktor Škofljanc, ki podjetje vodi od lanske jeseni, se zaveda, da bodo napredovali le z znanjem in razvojem novih izdelkov. Zato ga veseli, da so letos maja od Trima prevzeli program PIROFIX, to je program požarne zaščite prebojev v stenah in stropih. Z razvojem novih izdelkov iz tega programa se bodo lahko prijavili tudi na razpis za sredstva EU za področje inovacij. Vsekakor upajo na ugoden razplet, saj bi z evropskimi sredstvi pokrili vsaj del vložka v investicijo. »Seveda sredstva niso vse. Pomembno je, da imamo takšno inovacijo, ki nam bo vložen denar vrnila čim hitreje,« doda Dejan Škofljanc.
GTM Metlika
Podjetje Gostinstvo in turizem, d. o. o., Metlika je bilo že trikrat uspešno na razpisih za evropska sredstva. Solastnica in direktorica Vera Pešelj pravi, da so si pri prijavah na razpise pomagali tudi z zunanjimi ustanovami, kar se jim je obrestovalo. Zahtevno dokumentacijo mora seveda prosilec pripraviti sam, za tehnično pomoč pri izvedbi prijave pa je pomoč zunanjih ustanov, po njenem mnenju, prava odločitev. »Po mojih izkušnjah morajo imeti podjetja projekte že pripravljene, torej morajo vedeti, kaj želijo, in na tej osnovi iščejo ustrezen razpis.« Na prvem razpisu so bili zavrnjeni, ker je bil namenjen večjim gostinskim in turističnim podjetjem; na prihodnjih, namenjenih manjšim in srednje velikim, so uspeli. Enkrat so prejeli sredstva za turistično infrastrukturo, dvakrat za področje kadrov. Izjemnega pomena so evropska sredstva, s katerimi so prenovili hotel Bela krajina in izboljšali pogoje v ostalih treh enotah. Tri njihove enote so v Metliki, četrta v Podzemlju. Pri zavodu za zaposlovanje so kandidirali za evropska sredstva, ki so bila namenjena sofinanciranju spodbujanja zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb ter spodbujanja zaposlovanja za krajši delovni čas in tudi pri tem so bili uspešni. »Sklep že imamo, finančno pa bo uresničen v letošnjem letu,« dodaja direktorica.
Stelem Žužemberk
Dejan Gabrič, direktor podjetja Stelem, ki kar 98 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v države EU, Južno Ameriko in nekaj na Daljni vzhod, je pravkar oddal dokumentacijo na razpis za evropska sredstva s področja raziskav in razvoja projektov. » Do sedaj smo na različnih razpisih konkurirali trikrat, uspešni pa smo bili enkrat. Po daljšem času smo se spet prijavili in seveda računamo na uspeh.« Tudi pri tokratnem oblikovanju prijave za EU sredstva niso iskali pomoči zunanjih svetovalnih ustanov, saj se zanesejo na lastno znanje in izkušnje. Pri razpisu, pri katerem so bili uspešni, so nastopili skupaj z inštitutom Jožef Stefan, s katerim tudi sicer sodelujejo. Podjetje je bilo nosilec projekta, prejemnik sredstev pa Inštitut, ker oni še niso imeli formalno organiziranega razvojnega oddelka, ta pa je bil pogoj za sodelovanje. Danes, pravi Dejan Gabrič, so pogoji bolj življenjski.
Stelem ima 44 zaposlenih, izdelujejo pasivne keramične komponente za elektroniko, avtomobilsko industrijo, ogrevalno in belo tehniko, telekomunikacijo ter vojaško tehniko. Izdelke in postopke, ki jih stalno razvijajo, uradno ne prijavljajo kot inovacije. V fazi prijave oz. registracije pa je njihov razvojni center, ker izkušnje kažejo, da je tudi za primere, kot so razni razpisi, razvojno dejavnost dobro tudi formalizirati.
