V središču

Financiranje razvoja z nepovratnimi sredstvi

Uspeh št. 4

Nepovratna sredstva iz skladov Evropske unije lahko predstavljajo izjemno pomembno vlogo pri uresničevanju razvojnih programov podjetij, saj omogočijo nakup nove tehnološke opreme, sofinanciranje raziskovalno razvojne dejavnosti ali zaposlovanje novih kadrov. Čeprav je glavni motiv za prijavo na razpis večkrat ravno pridobitev nepovratnih sredstev kot takih, izkušnje kažejo, da so najuspešnejše prijave tistih projektov, ki bi jih izvedli tudi, če zanje ne bi dobili nepovratnih sredstev.

Področje nepovratnih sredstev je zelo obširno. Če jih delimo enostavno na evropske in slovenske, so običajno za mikro, mala in srednja podjetja najzanimivejša zadnja, saj je možnost odobritve veliko večja kot na evropskih razpisih. Za razliko od evropskih, slovenski ponavadi nimajo zahteve po partnerstvu, zato se lahko podjetje dejansko osredotoči le na uresničevanje lastnih ciljev.

Evropski razpisi so namenjeni kompleksnejšim projektom, pri katerih gre predvsem za mreženje, izmenjavo dobrih praks in skupno razvijanje novih izdelkov ali storitev.

V medijih je bilo zadnje čase veliko govora o nezadostnem črpanju evropskih sredstev. Delno lahko krivdo pripišemo razpisnim inštitucijam, delno pa tudi slabo pripravljenim projektom. Dostikrat projekt nastaja šele takrat, ko že izpolnjujemo razpisne obrazce, kar običajno pomeni, da prijavitelj nima potrebnega znanja in izkušenj pri pripravi in vodenju projektov. Razkriva tudi namen prijavitelja, ki je pridobitev nepovratnih sredstev, ne pa dejansko doseženi cilj projekta.

Dobrim projektom je prav gotovo skupno naslednje: dobra ideja, kreativnost, inovativnost, drznost in odgovor DA na vprašanje, ali bi izvedli projekt tudi v primeru neuspešnega pridobivanja nepovratnih sredstev. Zato morajo projekti izhajati iz vaših strateških ciljev.

Pri tem je še pomembno dobro poznavanje svojega sektorja dejavnosti, stanja in trendov na regionalni in globalni ravni in v primeru evropskih sredstev tudi relevantnih politik Evropske unije. Te so lahko uporaben vir idej pri oblikovanju lastnih strategij in snovanju potencialnih razvojnih projektov.

Vnaprej pripravljeni razvojni projekti imajo veliko več možnosti za uspeh, saj bistveno olajšajo in skrajšajo pripravo dokumentacije, ko je razpis objavljen. V fazi priprave razpisnih pogojev je to lahko tudi vaše orožje za lobiranje pri razpisovalcih.

Podjetja lahko pridobijo nepovratna sredstva za naslednje projekte: izdelava investicijske dokumentacije (gradbena dokumentacija, študije izvedljivosti, IP, DIIP itd.), investicije v infrastrukturo ali tehnološko opremo, zaposlovanje in usposabljanje zaposlenih, povečevanje konkurenčnosti, raziskave in razvoj novih izdelkov in storitev, izmenjava znanj in dobrih praks, pilotna izvedba nekega projekta (testno podjetje).

• Koraki iskanja nepovratnih sredstev za vaš projekt:
• Določanje strateških razvojnih načrtov podjetja
• Iskanje ustreznih razpisov
• Vzpostavljanje kontakta s skrbnikom razpisa in pridobivanje čim več informacij 
• Priprava terminskega načrta prijave

Informacije o prihajajočih in odprtih razpisih lahko najhitreje dobimo na spletnih straneh ustanov, ki objavljajo razpise, kjer se lahko tudi naročite na prejemanje obvestil o razpisih po elektronski pošti. Navajamo nekaj slovenskih razpisovalcev razpisov:

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja www.arsktrp.gov.si
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije – JAPTI www.japti.si
Javna agencija za tehnološki razvoj RS – TIA www.tia.si
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije www.sklad-kadri.si
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve www.mddsz.gov.si
Ministrstvo za gospodarstvo www.mg.gov.si/
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano www.mkgp.gov.si
Ministrstvo za okolje in prostor www.mop.gov.si
Ministrstvo za šolstvo in šport www.mss.gov.si/
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo www.mvzt.gov.si/
Slovenska izvozna in razvojna banka – SID www.sid.si
Slovenski okoljski javni sklad – EKO SKLAD www.ekosklad.si
Slovenski podjetniški sklad www.podjetniskisklad.si
Slovenski regionalno razvojni sklad www.rdf-sklad.si
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj www.svlr.gov.si; www.euskladi.si
Zavod RS za zaposlovanje www.ess.gov.si

Vsi razpisi so objavljeni tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. Aktualne podatke o razpisih pa najdete tudi na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije www.gzs.si.

Razpisi ne bodo vedno ustrezali našemu projektu, zato je treba najprej preveriti, ali zadostimo vsem pogojem razpisa. Preverimo, ali so cilji in namen projekta vsebinsko skladni z namenom in cilji razpisa. Nato preverimo, ali naš projekt izpolnjuje vse tehnične pogoje, ki so navadno izločitveni faktor, kot npr. velikost podjetja, velikost investicije itd. Nadalje preverimo rok za oddajo prijavnice ter višino sredstev v okviru razpisa ter na posamezni projekt, na podlagi česar se odločimo, ali imamo dovolj časa za pripravo prijave in ali je prijava smiselna glede na to, koliko sredstev je na razpolago. Naslednji in najpomembnejši korak pa je analiza meril za izbor projektov, pri čemer skušamo objektivno oceniti naš projekt. Praviloma velja, da če smo dobili manj kot 50 % točk, je projekt zelo rizičen za pridobitev nepovratnih sredstev. Med 50 % in 70 % možnih točk imamo realne možnosti za pridobitev sredstev, nad 70 % pa menimo, da ima projekt dobre možnosti, da bo sofinanciran. Posebno pozornost velja nameniti še upravičenim stroškom in aktivnostim. Vsak razpis natančno določa, katere aktivnosti so upravičene do sofinanciranja.

Vsak razpis natančno definira, kateri so upravičeni stroški in kateri ne. Nekatere vrste stroškov se praktično nikoli ne sofinancirajo.

Tipični primeri neupravičenih stroškov:

• DDV,
• obresti,
• rezervacije,
• negativne tečajne razlike,
• stroški najema, če so večji od stroškov nakupa,
• oportunitetni stroški,
• stroški lastniškega kapitala.

Stroški morajo biti vedno ovrednoteni po realnih tržnih cenah. Manipuliranje s stroški in/ali prihodki navadno pomeni manj točk za realnost finančnih projekcij, še zlasti pa lahko pride do težav pri poznejšem spremljanju porabe sredstev in uspešnosti investicije na ravni države.

Če ugotovimo, da naša projektna ideja ne zadosti pogojem razpisa, je bolje počakati na primeren razpis, kot prilagajati projektno idejo določenemu razpisu. Tako prihranimo čas in denar, ki bi ju izgubili s prijavljanjem na razpis, kjer ne izpolnjujemo pogojev.

Pisanje prijave zahteva izkušnje in specifična znanja. Zato bi na tem mestu prav gotovo veljalo razmisliti o pomoči zunanjega strokovnjaka, še posebej, če pri pripravi projektov še nimate izkušenj. Za dobro prijavo je namreč treba poznati razpisno izrazoslovje – ključne besede, okrog katerih morajo biti zložena glavna sporočila prijave. Te ponavadi izhajajo iz dokumentov izbranega programa in evropskih razvojnih smernic. Lahko se odločite za svetovalca, ki vam bo naredil celotno prijavo na razpis, lahko pa najamete svetovalca za posamezno fazo prijave. Svetovalci vam pomagajo najti najprimernejši razpis za vaš projekt. Nemalokrat pa imajo tudi dobre stike pri razpisovalcih, kar vam še poveča možnost pozitivnega izida. Pri iskanju primernih svetovalcev bodite pozorni na njihove reference.

Pomemben element prijave je tudi pravočasnost priprave, saj nedvomno vpliva na zmanjšanje možnosti za napake, ki nemalokrat izhajajo ravno iz površnosti zaradi pomanjkanja časa. 

Dobro je vedeti

• Projekt, ki ga prijavljate, se mora skladati z razvojno strategijo podjetja.
• Projekti morajo biti pri večini razpisov ekonomsko upravičeni in dobičkonosni. Podpira se projekte, ki bodo komercialno uspešni in ne projektov, ki kažejo možnosti izgube.
• Mala in srednja podjetja imajo na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada orodja (Excelove preglednice), s katerimi lažje pripravijo finančni del.
• Veljavnost domače zakonodaje: čeprav gre za sredstva EU, veljajo domači zakoni, pravila, standardi (npr. računovodski), razen če ni eksplicitno določeno drugače.
• Vedno se refundirajo samo tisti stroški, ki so v razpisih navedeni kot »upravičeni stroški«.
• Sofinanciranje EU mora imeti pozitiven učinek na ekonomske rezultate projekta. Ne sme se zgoditi, da bi sofinanciranje (zaradi katerega koli razloga) negativno vplivalo na projekt.
• Pri projekcijah poslovanja je treba biti realen, ker se predobri rezultati sankcionirajo enako kot slabi (odbitek točk). Glejte načine točkovanja v razpisih.
• Neuresničevanje napovedanih rezultatov lahko pomeni precejšnje težave (vračilo sredstev!). Sezonski vplivi, recesije, slabo vreme (npr. v turizmu) niso opravičljiv razlog za nedoseganje rezultatov. Takšne stvari je treba ustrezno upoštevati v projekcijah.
• Iz nepovratnih sredstev se skoraj nikoli ne more financirati celotnega projekta. Navadno se sofinancira do 40 % (za večja podjetja manj). Koliko konkretno se bo sofinanciralo, izveste iz razpisne dokumentacije.
• Ker morate 60 % ali več sredstev za projekt zagotoviti sami, se vam ne splača prijavljati slabih projektov, in sicer samo zato, da dobite nepovratna sredstva.
• Stari razpisi so včasih dobro vodilo glede tega, kakšni bodo novi razpisi.
• Razpisovalec ima vedno pravico nadzora nad porabo sredstev (nadzor lahko poteka tako administrativno kot tudi osebno – torej na gradbišču).
• Načelo refundacije (t. i. cost-already made): nepovratna sredstva dobite šele po tistem, ko ste že izvedli določeno fazo investicije, kar dokazujete s plačanimi računi. V vmesnem obdobju krijete stroške sami ali prek bančnih kreditov.

Kdaj se raje ne odločim za prijavo na razpis? V primerih, ko je ideja preveč dragocena, da bi jo delili z drugimi, ko je koncept premalo razvit, ko je projekt preveč zapleten ali je verjetnost sofinanciranja nizka, mora podjetje razmisliti, ali je smiselno pripravljati projektno dokumentacijo za razpis, ali pa je ustrezneje, hitreje, in bolj učinkovito, če projekt financira z lastnimi sredstvi ali kreditom.

Imam idejo! Vnovči jo! Nepovratna sredstva so namenjena tistim, ki vedo, kaj želijo!

VIR: Viri financiranja 2009 – Poslovna zbirka CD.GZS.

Nazaj