Uvodnik
Avtocesto zahtevamo takoj!
Uspeh št. 5
S temi besedami je predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Jože Colarič končal razširjeno sejo upravnega odbora zadnjega junijskega dne na Gradu Otočec.
Na seji smo med drugim izvedeli, da se letos še ne bomo vozili po novi avtocesti, da pa je to možno sredi prihodnjega leta, seveda ob pogoju, da se do sredine pravkar minulega avgusta razrešijo nerešena lastniška razmerja in da bo zima naklonjena izvajanju gradbenih del.
In kje smo danes? Odgovor je treba razdeliti na dva dela.
Prvi se nanaša na potek gradbenih del. Gradbinci z deli napredujejo. Ob tem se srečujejo s številnimi težavami, ki so značilne za tako zahtevno gradnjo, kar kraški teren zagotovo je. A s pravim pristopom in z znanjem tovrstne težave rešujejo sproti. Trasa avtoceste je z nekaj manjšimi izjemami že skoraj v celoti prevozna. Predvideno je, da bodo groba zemeljska dela do zime dokončana, na znatnem delu pa bodo položene tudi nosilne asfaltne plasti. Za ta del lahko zaključimo, da se premika v pravi smeri.
Drugi del, ki se nanaša na nerešena lastniška razmerja, je približno tam, kjer je bil. Posledično to pomeni, da vsa dela ne bodo dokončana in da je rok odprtja avtoceste ogrožen. Govora je o dveh zemljiščih, kjer z lastnikoma oziroma njunimi pooblaščenci do današnjega dne še ni bil dosežen sporazum. Na tem mestu se ne bom spuščal v analizo vzrokov, zakaj je do tega prišlo. Dejstvo je, da omenjena primera zelo zgovorno pričata o zamujenih priložnostih, neučinkovitosti inštitucij in posameznikov ter neustreznosti zakonodaje.
Več pozornosti bom namenil poskusom za dosego sporazuma in (ne)pripravljenostjo lastnikov zemljišč (in pooblaščencev) pripeljati zgodbo do konca. V vročih julijskih in avgustovskih dneh so bili narejeni številni napori in opravljeni mnogi razgovori, v katere smo se dejavno vključili tudi predstavniki zbornice s predsednikom na čelu. Ključna ugotovitev je, da je do sporazuma težko priti, če si ena stran ne prizadeva, da bi do sporazuma prišlo. Kako si namreč razložiti neodzivanje na pozive, neudeleževanje sestankov, zavračanja ponujenih rešitev ipd.? Poleg tega je pooblaščenec ene od strank prepričan, da je edina prava rešitev sodna in da sporazum ni mogoč. Samo sodišče lahko po njegovem mnenju izda zakonito odločbo. Vse ostalo ni možno. Nič niso pomagali pozivi k razumnosti, k iskanju pragmatične rešitve. V enem primeru je ključna ovira do sklenitve sporazuma višina odškodnine, v drugem sklicevanje na zakonitost. Pri vsem tem se predstavniki zbornice nikakor nismo mogli znebiti vtisa, da so včasih interesi razlaščencev v drugem planu in da so v tej situaciji talci drugih interesov.
Vsem težavam navkljub verjamemo, da bo le prevladal razum in da se bo sporazum dosegel pravočasno. Sklicevanje na zakonitost je za vse, ki bodo zaradi kasnejšega odprtja avtoceste umrli za posledicami prometne nesreče na nezgrajenem odseku ali utrpeli hujše telesne poškodbe, zgolj cinizem brez primere. Da o vsej gospodarski škodi, ki nastaja zaradi zavlačevanja, ne govorim.
