Sekcije

Pomen inovativnosti za uspešnost poslovanja

Uspeh št. 5

Evropska unija je leto 2009 razglasila za evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti. S tem je želela spodbuditi rast evropskega gospodarstva, ki naj bi temeljila na znanju, kreativnosti in  posledično inovativnih rešitvah izdelkov in storitev. Gospodarska uspešnost je namreč močno povezana z inovativnostjo. Podjetja z nizko stopnjo inovativnosti bodo zelo redko gospodarsko uspešna. Enako soodvisnost lahko potegnemo tudi na ravni države. Tiste z nizko stopnjo inovativnosti imajo tudi nizek BDP in obratno.

Inovacije prinašajo višjo dodano vrednost na zaposlenega, kar se kaže v boljšem celotnem poslovanju in višjih plačah. Slovenija je v tem pogledu še vedno zelo socialna država, saj se trudi ohranjati delovna mesta z nizko dodano vrednostjo, pod 30 000 € na zaposlenega, namesto da bi razvijala nova z vsaj 50 000 €, kar naj bi zagotavljalo normalne plače v Sloveniji. Inovacije so tudi tiste, ki v času negotovih gospodarskih razmer omogočajo doseganje nadpovprečnih dobičkov in denarnega toka. Tisti, ki so v inoviranje vlagali že prej, so se namreč bolj ali manj uspešno izognili gospodarskemu krču, ki smo mu priča zadnje leto.

Samostojni strateški svetovalec Boštjan Ložar, ki je v sodelovanju z GZS, MVZT, JAPTI in TIO med 115 podjetji v Slovenji opravil raziskavo o stanju prebojnih inovacij v Slovenji, je prepričan, da je odgovor v sistematičnem upravljanju inovacij, ki bo v prihodnosti ključni vzvod dolgoročne konkurenčne prednosti. Izkušnje kažejo, da ko se podjetja sistematično lotijo upravljanja inovacij, so prvi rezultati vidni šele po treh letih.

Ključna pri vzpostavitvi sistematičnega upravljanja inovacij je menedžerska ekipa. Nobena orodja in sistemi ne bodo pomagali, če podjetja ne bodo vodili menedžerji s celovitim globalnim pogledom. Biti morajo ustvarjalni, intuitivni, z višjo toleranco za tveganja in takšni, ki znajo delati z ljudmi ter zelo dobro obvladajo panogo in svoje funkcijsko področje. To so kompetence, ki definirajo inovacijske vodje in ki bodo v prihodnosti po mnenju svetovalne družbe McKinsey poleg uporabe sodobnih inovacijskih orodij ključne za doseganje inovacijskih presežkov v gospodarstvu.

Za začetek je potrebna temeljita prenova poslovnega modela. Priporočljivo ga je zamenjati vsake tri leta. Treba je postaviti jasne cilje in narediti t. i. benchmark analizo. Ložar navaja, da si je treba za prvi korak zastaviti cilj – tretjino višja dodana vrednost na zaposlenega, kar pomeni, da se nam mora v treh do petih letih dodana vrednost na zaposlenega povišati za od 30 do 50 odstotkov. Drugi korak je podrobna analiza konkurenčne sposobnosti podjetja. S pomočjo analitike moramo ugotoviti, na katerih področjih smo šibki. In tretji korak –  postavitev sistema za uspešno upravljanje inovacij. Menedžerji imajo na voljo mnoga standardizirana orodja, ki so dokazano učinkovita in s katerimi se mora najvišje vodstvo sistematično ukvarjati.

Nov poslovni načrt mora stati na inovacijah, npr. kolikšen delež prihodkov morajo prinesti izdelki, mlajši od treh ali pet let. Pri tem moramo imeti v mislih inoviranje na vseh področjih delovanja, ne samo v razvojih oddelkih in v vsakem delavcu, ter jo vključiti v kulturo podjetja. Razvijati je treba podjetniško inovacijsko-kulturo, ki bo inovativnost in podjetnost opredelila kot pomembni, zaželeni in cenjeni vrednoti vsakega zaposlenega. Zaposlenim pa vcepiti inovativno miselnost, tudi s sistemom nagrajevanja.

Najceneje in največ znanja lahko pridobimo iz zunanjega okolja, s sistematičnim opazovanjem kupcev pri uporabi izdelkov, pri dobaviteljih, drugih partnerjih, v raziskovalni sferi. Najinovativnejša podjetja na svetu jih na ta način dobijo več kot polovico. Ideje uporabnikov so vredne zlata. Tukaj omenimo dva poslovna modela, ki temeljita na pridobivanju novih idej z uporabo interneta. »OpenInnovation«, pri katerem kupci dejavno sodelujejo pri razvoju novih izdelkov in »Innocentive.com«, ki je največja elektronska tržnica inovacijskih projektov. Na tem mestu podjetja zastavljajo probleme in naloge, povezane z inovacijami, in za njihovo rešitev obljubljajo nagrade.

In še bi lahko dodali veliko načinov, kako vpeljati inovativnost v vse pore delovanja. Širše gledano bi celo lahko rekli, da je treba delati na spreminjanju šolskega sistema, ki zdaj deluje bolj kot družbeni zaviralec inovativnosti, saj namesto ustvarjalnosti uči linearno učenje, ki ne omogoča dovolj ustvarjalnega razmišljanja. Mi pa potrebujemo motivirane, samoiniciativne in pogumne mlade, ki bodo zviševali dodano vrednost našega gospodarstva.

Za nadaljevanje razmišljanja o inovativnosti si preberite 10 idej enega vidnejših mednarodnih futuristov Jima Carrolla za zgraditev inovacijske miselnosti. Morda se vam utrne kakšna nova ideja!

1. Zaposlite ljudi, ki vam niso všeč.
2. Pozabite vse, kar veste.
3. Pomladite se.
4. Cenite modrost.
5. Pozabite na trajnost.
6. Sprejemajte odločitve.
7. Spremenite fokus.
8. Ujemite ustvarjalnost.
9. Razmišljajte o jasnih in sedanjih priložnostih.
10. Postanite vznemirjeni, bodite srečni.

Nazaj